Mediji o malih delničarjih

Guverner ostro nad Pahorja zaradi ideje o poravnavi s "podrejenci"

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Klemen Košak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 23. mar.. 2018 Stran: 3

FINANCE / SANACIJA BANK

Predsednik države Borut Pahor in nj*egov svetovalec France Arhar se zavzemata, da bi spor o domnevnem oškodovanju pri sanaciji bank rešili s poravnavo. To je mogoče razumeti tudi kot namero, da bi se Pahor izognil odgovornosti za bančno luknjo, se je odzval guverner Boštjan Jazbec.


Včeraj je Delo poročalo, da je predsednik države Borut Pahor zavzel stališče o rešitvi spora glede »bančnih izbrisov«, ki so bili del sanacije bank v letih 2013 in 2014 Pahor se namreč zavzema, da bi se država oziroma Banka Slovenije poravnala z razlaščenimi imetniki kvalificiranih obveznosti bank, tako imenovanimi podrejenci.

Dolgotrajni postopki

V imenu predsednika je njegov svetovalec, nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar zapisal, da se jim zdi zelo zanimiva ideja o iskanju zunajsodne poravnave. »Kazalo bi jo dodatno analizirati in proučiti ter primerjati z rešitvami v nekaterih drugih državah,« je zapisal v pismu, ki so ga iz predsednikovega urada poslali društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). Arhar je pojasnil, da bodo morali tožniki v sodnih postopkih dokazati, da bi bili v stečajih bank manj oškodovani, kot so bili v dejanski sanaciji. »Taka 'probatio diabolica' bo zahtevala dolgotrajne sodne postopke s sodelovanjem različnih domačih in tujih strokovnjakov, z vedno prisotnim dvomom o realni vrednosti takih ocen in odločitev,« je pojasnil. Po njegovem mnenju lahko postopki trajajo več desetletij.

Včeraj je Arhar dejal, da bi bila poravnava razumna, o izvedbi pa še niso govorili. Radio Slovenija je poročal, da se omenja od 50 do 80-odstotna poravnava. MDS sicer predlaga dve različni odškodninski shemi, eno za poučene in drugo za nepoučene vlagatelje, tudi oni pa niso navedli številk. Sodni postopki so trenutno zamrznjeni, saj je ustavno sodišče naložilo politikom, naj »podrejencem« zagotovijo učinkovito sodno varstvo, vendar se sprejem zakona odmika. V društvu navajajo, da Sloveniji grozi tožbeni zahtevek v višini 600 milijonov evrov, na katerega se je v štirih letih že nabralo 200 milijonov evrov zamudnih obresti.

Jazbec ugiba o Pahorjevih motivih

Bo uprava SDH danes dobila še tretjega člana?

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 22. mar.. 2018 Stran: 3

GOSPODARSTVO / UPRAVLJANJE DRŽAVNEGA PREMOŽENJA

Ker si nadzorniki niso enotni, kdo od dveh kandidatov naj bi postal tretji član uprave SDH, obstaja možnost, da sploh ne bo imenovan. Med možnimi scenariji se omenja tudi, da bi v upravo presedlal kdo izmed nadzornikov, podobno kot je to storila Lidia Glavina.

Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) bo danes odločal o imenovanju tretjega člana uprave. Ker si člani nadzornega sveta pod vodstvom Damjana Beliča niso enotni, katerega od dveh kandidatov, ki sta se uvrstila v ožji izbor, bi imenovali, po neuradnih informacijah obstaja le polovična verjetnost, da bo manjkajoči član uprave sploh imenovan.

V ožji izbor so se uvrstili štirje kandidati, nominaeijska komisija nadzornega sveta SDH pa je nato imenovala dva, o katerih se bo odločalo. Eden od njiju je Dušan Zorko, nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško. Kateri je drugi kandidat, ki se je kvalificiral v sklepno dejanje, ni znano. Se je pa med četverico omenjal Marko Tišma, namestnik predsednika nadzornega sveta SID banke in član nadzornega sveta Term Olimia, ki jih je do imenovanja v vlado vodil Zdravko Počivalšek. Prav ta naj bi si v zakulisju močno prizadeval, da Tišma pride v upravo SDH.

Teoretično bi v upravo lahko presedlal kdo od nadzornikov

Zaposlujejo, a pretovor je počasnejši

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Boris Šuligoj Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 22. mar.. 2018 Stran: 3

Luka Koper V prvih dveh mesecih v Luki za sedem odstotkov manjši pretovor - Zaposlili bomo 77 delavcev, dobili pa so 2500 prijav na razpis.

Koper - V morju pred Luko Koper je v zadnjih mesecih pogosteje kot ponavadi mogoče opaziti tudi po deset čezoceank, ki po več dni v sidrišču čakajo na vstop v pristanišče. Večji poslovni partnerji opozarjajo na počasnejši pretovor. V Luki zanikajo, da bi bile vzrok kakršnekoli poslovne ovire.

Neuradni podatek pa kaže, da so v prvih dveh mesecih pretovorili za 3,8 milijona ton blaga, lani v istih dveh mesecih za 4,1 milijona ton. Opazovanje poslovanja po posameznem mesecu ni najbolj merodajno,
saj je dinamika pretovora odvisna od številnih dejavnikov. Podatek smo objavili, ker smo hoteli preveriti, koliko je resnice v neuradnih pripombah, da se v pristanišču zdaj posluje manj prožno, in ker je to po desetih letih prva sprememba trenda rasti. Vzrokov za počasnejši pretok blaga je več. Včeraj je, denimo, močna burja spet nekoliko upočasnila delo v pristanišču. Tudi sicer na terminalu za sipke tovore konec februarja zaradi močne burje kar štiri dni niso pretovarjali. Poleg tega je veliko dežja oviralo pretovor žitaric in valjane pločevine. Januarja so delo upočasnili zaposleni zaradi protesta na račun suspenza vodje sindikatov. Počasnejše je delo tudi zaradi strahu pred hujšo nesrečo, kakršna se je zgodila lani. Poleg te se je na terminalu za razsute tovore lani zgodila še nesreča, ko je ladja trčila v dvigalo in uničila obalo, ki jo bodo popravili šele jeseni. Pa tudi privezno mesto za ro-ro terminal še čaka na ustrezno ureditev.

Pomanjkanje delavcev in čakajoč na zaposlovanje

Lastništvo delnic bo večinoma še dražje

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Pet, 16. mar.. 2018 Stran: 9

Odprava omejitve Borzni posredniki in ATVP podpirajo odločitev ustavnega sodišča - Nekateri že napovedujejo dvig cen, drugi še tehtajo

Ljubljana - Po odločitvi ustavnega sodišča, da razveljavi zakonska določila, ki so omejevala cene za vodenje trgovalnega računa delničarjev, kot kaže, čakajo višje cene. Za koliko, ponudniki večinoma še ne razkrivajo, nekateri pa se odgovorom celo izogibajo.


Ustavno sodišče je nedavno odločilo, da se del 48. člena zakona nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki je letno ceno za vodenje in vzdrževanje trgovalnega računa omejevalo na pol odstotka povprečne vrednosti delnic na tem računu, razveljavi. Menilo je namreč, da takšna ureditev lahko pomeni poseg v svobodno gospodarsko pobudo in da za takšno omejitev ni izkazan javni interes. Z odločitvijo so zadovoljni tudi na Agenciji za trg vrednostnih papirjev, saj menijo, da potrjuje njihova stališča.

Pobudo za ustavno presojo so vložile borznoposredniške družbe in banke, ki so takšni zakonski rešitvi od vsega začetka nasprotovale, zato nas je zanimalo, ali bodo svoje storitve zdaj podražile in za koliko. V prvopodpisani pobudnici Alti Invest, zanimivo, odločitve sodišča niso hoteli komentirati, naslovili so nas na Združenje borznih članov, ki je v likvidaciji. Tudi glede višine cen od njih nismo odbili odgovora. Usmerili so nas na njihov cenik, iz katerega pa je mogoče razbrati, da fizičnim osebam ponujajo mini, standardne in maxi pakete, cena pa se giblje od 12 do 47 evrov. Za mini paket sicer ne zaračunavajo nič, a hkrati za sklenitev in odobritev pogodbe, ki jo mora stranka skleniti, zaračunajo 12 evrov. Prav zato je slišati očitke, da so nekatere borznoposredniške hiše s paketi že doslej zaobšle zakonsko omejitev.

V Iliriki cen po besedah njihovega predsednika uprave Igorja Štembergerja za zdaj ne bodo spreminjali in višjih stroškov tudi ne bodo zaračunavali za nazaj. Tudi oni imajo svojo ponudbo razdeljeno na osnovni, trgovalni in poslovni paket. Za najnižji paket cena znaša 2,52 evra plus 0,04 odstotka povprečne mesečne vrednosti.

Štemberger pravi, da je bila odločitev ustavnega sodišča pričakovana, saj da takšne komercialne dejavnosti ni mogoče urejati administrativno. Opozarja na škodo, ki jim jo je povzročila ta zakonska omejitev, saj so zaradi tega zavračali delničarje z naložbo pod 5000 evri. »Šlo je za ukrep, ki je všečen volilni bazi,« pravi Štemberger.

Cene bodo prilagodili

V državni NLB, kjer so se cene doslej gibale znotraj predpisanega 0,5 odstotka povprečne vrednosti delnic, bodo cene vrnili na raven pred uveljavitvijo administrativne ovire. Pri naložbah do 3300 evrov bo tako nadomestilo za vzdrževanje stanja znašalo dobrih sedem evrov, pri višjih vrednostih pa v določenem odstotku vrednosti. Tudi v BKS banki nameravajo stroške vodenja in nadomestila za vzdrževanje stanja prilagoditi, kakšna bo nova tarifa, še ne morejo povedati.

V NKBM odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo, saj menijo, da bodo tako lažje pokrivali stroške. Kljub temu za zdaj ne razmišljajo o spremembi cenika za borznoposredniške storitve. Maksimalno nadomestilo vzdrževanja stanj vrednostnih papirjev fizičnih oseb pri njih znaša pol odstotka povprečne letne vrednosti delnic, kot je razumeti, pa je treba k temu dodati še sedem evrov splošnega nadomestila za borzno posredovanje.

V Abanki pa so nam skopo odgovorili le, da večjih sprememb cenika ne predvidevajo. Najnižja provizija za borzno posredovanje pri njih znaša 12 evrov.

Del nadomestila za vzdrževanje stanj finančnih instrumentov je tudi strošek Klirinško-depotne družbe (KDD), ki bi se po odločitvi ustavnega sodišča prav tako lahko zvišal. KDD odgovarja, da bodo zaradi razveljavitve zakonskega določila, ki je omejevalo letno nadomestilo za vodenje računov na teh računih, ponovno pretehtali omenjeno tarifo. Na KDD je sicer še vedno prek 80.000 ukinjenih registrskih računov, saj sprememba zakona, ki bi omogočila prenos delnic na Kapitalsko družbo, še ni bila sprejeta.

MDS za posebno ureditev

Rajko Stankovič iz Društva Mali delničarji Slovenije pravi, da podražitev še niso opazili in da čakajo na poteze bank in BPH. Meni pa, da bi bilo treba sistemsko urediti prenos za tiste, ki delnice malih vrednosti še imajo pri KDD.

Sodišče Certi holding še drži ročno zavoro

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Blaž Močnik Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 16. mar.. 2018 Stran: 9

Mediacija Ali želijo nekateri delničarji z mediacijo zgolj iztržiti boljšo prodajo delnic? - Prijava notarke parkiriščne skupščine 

Cerkno - Tri mesece po novembrski skupščini - oziroma kar dveh skupščinah - družba Certa holding zaradi pritožbe na registracijsko sodišče še vedno nima vodstva s polnim mandatom. Doslej je obveljal zgolj zapisnik obstoječega vodstva, a je nasprotna stran vložila dve tožbi s sklicevanjem na ničnost skupščine, kar pa se bo reševalo z mediacijo. 


»Glede dogajanja v Certi holding (CH) je po zadnji skupščini odločal zgolj cerkljanski pust,« se je malce pošalil zdajšnji direktor Certe Borut Pirih, ki je hkrati pojasnil, da v zadnjih treh mesecih sicer normalno poslujejo, a hkrati nestrpno pričakujejo odločitve sodišča, med drugim tudi o registraciji vodstva. Sodišče je o (nekaj) predlogih za vpis v sodni register že odločalo. Zoper odločitev je bila vložena pritožba, zato so zadevo odstopili v reševanje pristojnemu Višjemu sodišču v Kopru. Ko bo odločitev pravnomočna, bodo izpolnjeni pogoji za odločanje o preostalih predlogih, so nam pojasnili z novogoriškega sodišča. Za danes je bil razpisan narok v primeru tožbe družbe Alea Iacta glede omenjene ničnosti skupščine, a je njen zastopnik Sergej Racman naposled soglašal s ponujeno mediacijo. »Ni logike, da bi se mediirali, če pa zahtevajo ničnost. Je to denarno nadomestilo? Mi svojega predloga nimamo,« je zatrdil direktor uprave Postojnske jame, ki je večinski lastnik CH, in še nepotrjeni predsednik nadzornega sveta družbe Marjan Batagelj. 

Jahanje na topovski krogli

Medij: Reporter (Periskop) Avtorji: Nenad Glücks Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 05. mar.. 2018 Stran: 14

Poslovnež Branko Vodušek, brat bolj znanega televizijskega novinarja Vladimirja Voduška, je tudi na višjem sodišču v Ljubljani v kazenski tožbi zoper mene doživel popolni fiasko. Višje sodišče je namreč gladko zavrnilo njegovo pritožbo zoper sklep okrožnega sodišča v Ljubljani v mojo korist. Tako višje kot okrožno sodišče sta prepričana, da v članku z naslovom Brat znanega novinarja Vladimirja Voduška obsojen zaradi podtikanja podkupovanja iz aprila lani nisem storil kaznivega dejanja razžalitve.

V članku sem poročal o sojenju, na katerem je bil Branko Vodušek na okrožnem sodišču v Ljubljani obsojen za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov. Sodnik Marko Češnovar ga je obsodil na pogojno osemmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. Pri tem je sodnik ugotovil, da je Vodušek storil tudi kaznivo dejanje ponarejanja listin, pri čemer je šlo za stek, zato ga je obsodil le za »težje« kaznivo dejanje. Kaj je Branko Vodušek storil, da je bil obsojen? Ob skupščini družbe Perutnina Ptuj je nekdo v imenu Simona Toplaka, člana nadzornega sveta te družbe, na treh poštah v Ljubljani nakazal tri vplačila Društvu Mali delničarji Slovenije. Ker je bilo vsako vplačilo tik pod zneskom tisoč evrov, se vplačniku ni bilo treba identificirati, kot namen pa je bilo vpisano »provizija za glasovanje na skupščini PP«. To naj bi bil dokaz, da je skušal Toplak pred skupščino podkupiti predstavnike omenjenega društva, vendar mu je dejansko nekdo skušal podtakniti podkupovanje. To je bil nihče drug kot poslovnež Branko Vodušek, ki so ga razkrile nadzorne kamere na poštah. Vodušek je na naše vprašanje, zakaj je to storil, zatrdil, da ni kriv, saj mu je vplačila v imenu Toplaka naročil njegov kurir, vendar noče razkriti kdo, saj bi mu ta oseba lahko zelo škodila.

To njegovo razlago sem v članku primerjal z izmišljotinami na ravni Čudovitih popotovanj lažnivega kljukca barona Miinchhausna, v katerih ta med drugim razlaga, da je jahal na topovski krogli. Vodušek je to ocenil za kaznivo dejanje razžalitve, češ da sem imel v članku izključno namen zaničevanja. V resnici je šlo le za mojo oceno njegove absurdne zgodbe, ki naj bi ga razbremenila kaznivega dejanja. Prav mi je dalo že okrožno sodišče v Ljubljani, ki je mojemu ugovoru v celoti ugodilo in tožbo zavrglo. Toda Vodušek se je pritožil na višje sodišče, kjer pa je dobil od senata, v katerem so bili sodniki Mitja Šinkovec, Mateja Lužovec in Vera Vatovec, še en pravni poduk. Zapisali so: »Primerjava izjave zasebnega tožilca (Voduška, izjavami literarnega lika Čudovitih dogodivščin barona Munchhausna, ki je med drugim razlagal, da je jahal na topovski krogli, pomeni zgolj kritiko izjave, ki je izražena s figurativno in slikovito komparacijo, ki pa v objektivnem smislu ni žaljiva.«

Hladna prha za delničarje Telekoma

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Karel Lipnik, Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 03. mar.. 2018 Stran: 12

Tožba Po naših informacijah so v SDH zelo nezadovoljni, ker bodo tokrat ob dobršen del dividend - Zaskrbljeni tudi mali delničarji

Ljubljana - Telekom bi moral prvega marca objaviti rezultate poslovanja za preteklo leto, a je to prestavil na začetek aprila, ko bo predstavil že revidirano letno poročilo. Razlog so »enkratni dogodki« oziroma odločitev o oblikovanju dodatnih rezervacij zaradi tožbe T2.


Uprava Telekoma se boji, da bi bil razkorak med nerevidiranimi in revidiranimi rezultati prevelik, zato je objavo rezultatov prestavila na prvi teden aprila, ko ima napovedano objavo letnega poročila. Prihodki so sicer skladni s pričakovanji, vprašanje pa je, kako bodo dodatne rezervacije, ki jih morajo oblikovati zaradi sodbe upravnega sodišča, vplivale na dobiček. Upravno sodišče je v odškodninski tožbi zaradi zlorabe prevladujočega položaja Telekoma dalo prav tožniku T2. Po naših informacijah bo namreč Telekom zaradi tožbe oblikoval za okoli 60 milijonov evrov dodatnih rezervacij oziroma nekaj manj kot polovico tožbenega zneska, katerega glavnica dosega 129 milijonov evrov, skupaj z obrestmi pa naj bi dosegel že 261 milijonov evrov.

Udarec za delničarje

Telekom sicer zato naj ne bi izkazal negativnega rezultata, bodo pa skoraj gotovo bistveno nižje dividende. Še zlasti pa bo ta mlinski kamen pomembno vplival na odločitev o morebitnem vnovičnem poskusu prodaje Telekoma, saj bi bila njegova vrednost oziroma kupnina ob nerešenem vprašanju tožbe T2 oziroma pričakovane odškodnine pomembno nižja. Uprava Telekoma se po naših informacijah sicer še ni odločila, ali se bo v tej zadevi odločila za uporabo izrednih pravnih sredstev oziroma za revizijo postopka.

Nadzorniki Slovenskega državnega holdinga (SDH) bodo o tem (in tudi o NLB ter njenemu bremenu tožb hrvaških varčevalcev) po pričakovanjih razpravljali na prihodnji seji čez slaba dva tedna. »Donosnost Skupine Telekom je pod donosnostjo primerljivih podjetij, opozoriti pa je treba, da donosnost Telekoma Slovenije precej niha. Donosnost panoge narašča, Telekom pa v povprečju po kazalniku donosnosti panogo sicer dohiteva,« so zapisali v letnem poročilu SDH glede svoje naložbe v nacionalnem telekomunikacijskem operaterju. Še pred leti so bila pričakovanja velika. Cilje Telekoma leta 2011 je v intervjuju za časnik Finance takratni prvi nadzornik Tomaž Berginc postavil takole, ko je odgovoril na vprašanje, kakšen bi bil normalen dobiček, da bi bil Telekom primerljiv z drugimi operaterji. »Konsolidirani dobiček skupine ob koncu strateškega obdobja ne more biti nižji od sto milijonov evrov! Vse, kar je manj, je dolgoročno nesprejemljivo. Kdor si tega cilja ne postavi, ne more biti del neke ekipe,« je poudaril tedanji prvi nadzornik.

Ocenili smo lanske prihodke

Slaba banka prevzela nadzor nad Mladinsko knjigo

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sob, 03. mar.. 2018 Stran: 1 in 5

POSEL / NALOŽBE DUTB

Potem ko je DUTB uspelo v krovno podjetje MK Založba imenovati dva člana nadzornega sveta iz svojih vrst, lahko v Mladinski knjigi pričakujemo korenite spremembe na vseh področjih. Zamenjava vodstva sprva še ni predvidena, toda če se bo to želelo obdržati, se bo moralo poslovanje občutno izboljšati. Verjetne pa so še druge, tudi lastniške spremembe.

Ena od najdragocenejših naložb, ki jih upravlja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), je večinski lastniški delež družbe MK Založba, s tem pa tudi skupine Mladinska knjiga, katere najmočnejši člen je sicer MK Trgovina. Z imenovanjem dveh novih članov nadzornega sveta iz svojih vrst so v DUTB pred dnevi prevzeli vse niti MK Založbe in s tem tudi skupine Mladinska knjiga v svoje roke.

Večinska lastnica MK Založbe je DUTB postala aprila 2016, ko je na dražbi pobotala svojo terjatev do propadle družbe Zvon 2 in prevzela zastavljeni delež v MK. Več ocen je, da DUTB naložbe v podjetju ni mogla ustrezno upravljati. Po pojasnilih DUTB prevzeto premoženje skrbno spremljajo, junija 2016 pa so imenovali tri nove člane nadzornega sveta. »V odziv na predlog o odpoklicu Boruta Frantarja, ki je sicer pred skupščino odstopil, odstopno izjavo članice nadzornega sveta in oceno, da bi poslovni rezultati skupine Mladinska knjiga lahko bili v danih makroekonomskih razmerah boljši, smo se odločili, da predlagamo imenovanje dveh novih članov nadzornega sveta,« so dodali v slabi banki.

Država proti nakupu lastnih delnic

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Sebastijan Morozov Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 28. feb.. 2018 Stran: 5

CINKARNA CELJE

Skoraj 50 milijonov evrov na računih in nizka zadolženost Cinkarne Celje so spodbudili male delničarje k zahtevi za sklic izredne skupščine, na kateri so delničarji odločali o kupovanju lastnih delnic. Toda država, posredno skoraj polovična lastnica celjske družbe, je predlogu nasprotovala.


Skoraj 50 milijonov evrov finančnih sredstev na računih Cinkarne Celje konec lanskega leta je spodbudilo številne apetite. Ker je celjska družba za nameček še skorajda nezadolžena, je pet odstotkov malih delničarjev zahtevalo sklic izredne skupščine, na kateri so delničarji odločali o kupovanju lastnih delnic, ki bi mu v naslednji fazi sledil njihov umik.

Nakup lastnih delnic podprlo le 16 odstotkov delničarjev

Toda na včerajšnji skupščini je bil predlog o nakupu lastnih delnic zavrnjen. Od 67,6 odstotka na skupščini prisotnega kapitala ga je podprlo le 16 odstotkov delničarjev. Iz tega podatka lahko sklepamo, da so nakupu lastnih delnic nasprotovali z državo povežani delničarji. Prek Modre zavarovalnice, Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) je država lastnica 45,9 odstotka delnic Cinkarne Celje, približno 2,5 odstotka pa imajo v lasti še državna Abanka in NLB Skladi.

Pred skupščino sta uprava in nadzorni svet Cinkarne Celje sicer ugotovila, da je predlog o nakupu lastnih delnic vsebinsko in časovno neskladen z investicijskimi in razvojnimi načrti družbe. Ta je vstopila v nov investicijski cikel, temu primemo pa je oblikovala tudi upravljanje denarnega toka v letošnjem letu. Poleg tega v Cinkarni Celje pripravljajo strateški načrt za obdobje od leta 2019 do 2023, katerega ključni poudarek je ciljna struktura virov sredstev. Kupovanje lastnih delnic, kar so predlagali manjšinski delničarji, zato pomeni časovni in vsebinski odklon od sistematičnega reševanja vprašanja ciljne strukture virov sredstev družbe, sta skupaj pojasnila uprava in nadzorni svet Cinkarne Celje.

Načrtovana gradnja nove tovarne

Uprava Luke Koper podpisala sporazum z žerjavisti

Medij: Delo Avtorji: Ba. Pa., STA Teme: Gospodarstvo Datum: Sre, 28. feb.. 2018

Stanje v koprskem pristanišču po dogajanju v zvezi s poskusom odpovedi sindikalistu Mladenu Jovičiću se očitno umirja.

Koper – Uprava Luke Koper in Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti sta v torek podpisala sporazum, ki družbi zagotavlja dolgoročni socialni mir, so sporočili iz družbe. Podpisniki so se strinjali, da je sporazum v interesu celotnega pristaniškega sistema in vseh spremljajočih pristaniških dejavnosti.

Socialni sporazum namreč zagotavlja dolgoročno stabilno poslovno okolje in je temelj za kontinuiran in konstruktiven dialog med socialnimi partnerji, so še zapisali v Luki Koper.

Tako se očitno dokončno umirja stanje v koprskem pristanišču po dogajanju v zvezi s poskusom odpovedi pogodbe o zaposlitvi sindikalistu Mladenu Jovičiću. To je prejšnji mesec vodilo v proteste zaradi domnevnega napada na sindikalno delovanje, žerjavisti pa so upočasnili delo v pristanišču, kar je v le nekaj dneh privedlo do večjih zamud, zlasti na kontejnerskem terminalu.

Po maratonskih pogajanjih so uprava in žerjavisti 3. februarja sklenili sporazum o umiritvi razmer, po kateri je uprava med drugim umaknila civilni postopek proti Jovičiću.

V sindikatu žerjavistov so v obdobju zaostrovanja razmer zaradi postopkov proti Jovičiću sicer napovedali preklic socialnega miru. Prvi luški nadzornik Uroš Ilić pa je po zadnji seji nadzornega sveta 16. februarja med drugim pojasnil, da so bile informacije v javnosti netočne, saj se je veljavnost prejšnjega socialnega sporazuma iztekla že julija lani.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.