Mediji o malih delničarjih

Kako je ECB po diktatu Jazbeca poskušala disciplinirati Slovenijo

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Pet, 17. nov.. 2017

Objavljamo drugi del dopisov, ki razgaljajo delovanje guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in Evropske centralne banke (ECB) ter njuno simbiozo pri izvajanju pritiska na Slovenijo.


Je Evropska centralna banka (ECB) res neodvisen organ? Ali res neodvisno sprejema ukrepe in odloča o sistemskih bankah v Sloveniji (NLB, NKBM, Abanka), primernosti vodstev bank in njihovih nadzornikov, dovoljenjih za pridobitev kvalificiranih deležev v bankah in drugih regulatornih ukrepih, ki vplivajo na slovenski bančni sistem?

In kakšna je bila pravzaprav njena dejanska vloga v enem najdražjih projektov v Sloveniji – sanaciji bank?

V sredo smo razkrili prvi del korespondence med guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem in guvernerjem Evropske centralne banke (ECB) Mariom Draghijem o dveh pomembnih zakonih, ki niso bili po volji domače centralne banke: 

  • spremembo zakona o Banki Slovenije, ki od letošnje jeseni omogoča revizijo njenega poslovanja pred letom 2014, torej tudi v času sanacije bank, in
  • zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki obveznost plačila morebitne odškodnine za imetnike izbrisanih obveznic prenaša na Banko Slovenije.

Kaj razkrivajo dopisi

Iz dopisov je razvidno, da je Jazbec:

  • na vse načine poskušal sam usmerjati in stopnjevati pritisk ECB na Slovenijo,
  • guvernerja ECB Maria Draghija osebno prepričeval, naj v imenu sveta ECB pripravi negativno mnenje o omenjenih dveh zakonih,
  • v to vpletel guvernerje najmanj treh drugih centralnih bank: Belgije, Cipra in Portugalske,
  • tudi na seji sveta ECB v začetku oktobra opozarjal na nujnost ukrepanja proti Sloveniji.

Politika o Jazbecu: Z eno besedo: sramota.

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Čet, 16. nov.. 2017

Kako naše včerajšnje razkritje dopisov, iz katerih izhaja, da je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec prek Evropske centralne banke (ECB) želel preprečiti sprejetje zakona, ki bi omogočil revidiranje Banke Slovenije, komentirajo predsednik računskega sodišča in nekateri poslanci, ki jim mora guverner letno poročati o svojem delu?


Razkritje dopisov, ki jih je v Frankfurt guvernerju Evropske centralne banke (ECB) Mariu Draghiju poslal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, danes zelo odmeva. 

V vrstah poslancev in tudi na računskem sodišču je povzročilo presenečenje in ogorčenje. Nekateri zato že napovedujejo, da bo treba o ravnanju guvernerja slovenske centralne banke sprožiti parlamentarno razpravo. 

Vsebina dopisov namreč razkriva, da je Jazbec v resnici ECB na vsak način želel dobiti na svojo stran zato, da bi ta s položaja moči in vpliva preprečila brskanje po drobovju Banke Slovenije in dogajanju v letu 2013, ko smo v Sloveniji sanirali banke.

Kaj je Jazbec zapisal o Veselu … 

V korespondenci se je močno obregnil ob računsko sodišče in njegovega predsednika Tomaža Vesela, ki je z oktobrsko spremembo zakona o Banki Slovenije dobil zakonsko pooblastilo in možnost za revidiranje ne le poslovanja centralne banke, ampak tudi ukrepov iz leta 2013. 

To bi lahko dalo odgovor tudi na vprašanje, ali je Slovenija za sanacijo bank morda porabila preveč denarja, ker je bila njena izguba izračunana (ne)namerno previsoko. 

Računsko sodišče bi zanimala morebitna navodila ECB

Medij: Delo Avtorji: Katja Svenšek, Peter Žerjavič Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Čet, 16. nov.. 2017

»Zakon o Banki Slovenije posega v neodvisnost evrosistema. Na to sem dolžan opozarjati,« pravi guverner BS.

V Banki Slovenije so prepričani, da zakon, ki daje računskemu sodišču pooblastilo za revizijo nadzorniških postopkov in praks, posega v njihovo ustavno zagotovljeno samostojnost in neodvisnost, posredno pa tudi v »neodvisnost evrosistema ter ECB« in krši evropsko zakonodajo. Na računskem sodišču pojasnjujejo, da bi jih lahko zanimala morebitna navodila tretjih oseb, dana centralni banki.

Računsko sodišče je s spremembo zakona o Banki Slovenije dobilo pristojnost revidiranja poslovanja Banke Slovenije na enak način, kot lahko revidira poslovanje drugih porabnikov javnih sredstev, poleg tega pa tudi tistih nadzorniških praks, ki so vodile v porabo proračunskega denarja, kar se seveda nanaša predvsem na ukrepe, izvedene decembra leta 2013. Banka Slovenije je zakon med nedavno minulimi prazniki že poslala v presojo ustavnemu sodišču, kot smo poročali včeraj, a se je guverner Boštjan Jazbec zaradi navedenega v minulih tednih obrnil tudi na Evropsko centralno banko (ECB) in njenega guvernerja Maria Draghija. Iz dokumentacije, s katero razpolagamo, je razvidno, da je Jazbec guvernerja Draghija opozoril, da je glede na »vključenost ECB v leta 2013 opravljene preglede kakovosti sredstev bank (AQR) in stresne teste zelo verjetno, da bo revizija sodišča vključevala tudi vlogo ECB in njenih predstavnikov, vključno z njihovo vlogo in prispevkom v razpravah s svetovalci pri AQR in stresnih testih«.

Računsko sodišče bi zanimala navodila ECB

Pod oznako zaupno guverner Jazbec ECB hujskal proti Sloveniji

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Čet, 16. nov.. 2017

Razkrivamo vsebino pisem, ki jih je v Frankfurt guvernerju Evropske centralne banke (ECB) Mariu Draghiju pošiljal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Njihova vsebina kaže, kako je Jazbec prek ECB želel vplivati na sprejemanje predpisov, ki bi omogočali brskanje po drobovju centralne banke in projekta, ki je zaznamoval njegov mandat - sanacije slovenskih bank.


Vse od sanacije bank v letu 2013 je mogoče slišati kritike, da je bilo zanjo porabljenega preveč davkoplačevalskega denarja. 

Po mnenju številnih, tudi v ekonomski stroki, je bila velikost bančne luknje precenjena. Izračuni vrednosti slabih terjatev bank, na katerih je temeljila njihova sanacija, so bili zgrešeni ali celo napačni. To ves čas ponavljajo tudi nekdanji lastniki delnic in obveznic bank, ki so bile med sanacijo izbrisane. 

Na te očitke je morala Banka Slovenije, ki jo vodi guverner Boštjan Jazbec, že večkrat odgovarjati vladi in državnemu zboru. 

Ko ECB pošlje mnenje ...

Po lanski kriminalistični preiskavi je med Banko Slovenije in državo izbruhnila vojna. V tej pa guverner Jazbec, ki ga je leta 2013 s prepričljivo večino izvolil državni zbor, očitno računa, da je njegovo najmočnejše orožje Evropska centralna banka (ECB).

Že lani je državni zbor od vlade zahteval, da mora na seznam institucij, ki jih lahko revidira računsko sodišče, uvrstiti tudi Banko Slovenije. Temu se je Banka Slovenije upirala na vse načine, saj nikakor ni želela, da bi državni revizorji, ki jih vodi Tomaž Vesel, brskali po dokumentih iz obdobja sanacije bank. Pri tem pa ji je pomagala tudi ECB. 

Iz Frankfurta so samo lani na ministrstvo za finance, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman, na to temo poslali dve mnenji. V obeh so poudarili, da morajo za računsko sodišče "veljati številna varovala, zasnovana za zagotovitev skladnosti z načelom neodvisnosti centralnih bank".

... koalicija spremeni zakon

Ko je vlada Mira Cerarja aprila letos sprejela predlog zakona, s katerim je računskemu sodišču omogočala revidiranje nalog Banke Slovenije, ki bi vodile v porabo javnih sredstev, je ECB v Slovenijo spet poslala mnenje. Prav zato je koalicija v državnem zboru pozneje spremenila besedilo predloga zakona. 

Ta je po novem določal, da lahko računsko sodišče revidira le tiste odločitve Banke Slovenije, ki so vodile do porabe sredstev iz državnega proračuna, sprejete pa so bile do 4. novembra 2014. Takrat je namreč v območju evra začel delovati enotni mehanizem nadzora pod okriljem Evropske centralne banke (ECB). 

Tudi to Jazbecu ni bilo pogodu. Razlog: računsko sodišče je s tem dobilo dovoljenje tudi za pregled sanacije bank. Pomoč se je zato odločil poiskati v Frankfurtu.

Kaj je Jazbec pisal Draghiju

Iz virov blizu ECB smo pridobili več dopisov, ki dokazujejo, da je Jazbec v Frankfurtu intenzivno lobiral proti nedavnemu sprejetju zakonodaje, ki bi računskemu sodišču dovoljevala revidiranje Banke Slovenije. Dokumenti razkrivajo, da je Jazbec:

  • na vse načine poizkušal sam usmerjati in stopnjevati pritisk ECB na Slovenijo,
  • guvernerja ECB Maria Draghija osebno prepričeval, naj v imenu sveta ECB pripravi negativno mnenje o dveh zakonih, ki ju je oziroma ju še bo sprejel državni zbor - ob že omenjenem zakonu o Banki Slovenije tudi za zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank; ta določa, kako lahko nekdanji imetniki obveznic uveljavljajo svojo pravico do odškodnine v primeru ugotovljene nezakonite razlastitve, 
  • v to vpletel guvernerje najmanj treh drugih centralnih bank: Belgije, Cipra in Portugalske,
  • tudi na seji sveta ECB v začetku oktobra opozarjal na nujnost ukrepanja proti Sloveniji. 

Ko v Frankfurt roma pismo

Jazbec je šel v akcijo že dan po tem, ko je državni zbor 26. septembra letos s 56 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona. V nadaljevanju objavljamo podrobnosti iz prvega dopisa, ki ga je poslal Jazbec. Preostale dokumente, označene s stopnjo zaupno, bomo objavili v naslednjih dneh. 

27. septembra je Jazbec Draghija zaprosil, naj na prihajajočo sejo sveta guvernerjev ECB uvrsti tudi točko, povezano z dogajanjem v Sloveniji. 

"Pomisleki, ki jih je izražal ECB (glede neodvisnosti bank in enotnega mehanizma nadzora) v postopku sprejemanja zakona, niso bili v celoti upoštevani," je poudaril Jazbec.

ECB, boj se Tomaža Vesela! 

Pri tem je Draghija posebej posvaril pred Tomažem Veselom. "Predsednik računskega sodišča je ob več priložnostih potrdil namero sodišča, da pregleda postopke, ki jih je Banka Slovenije vodila ob stresnih testih leta 2013 in zunanjih pregledih kakovosti sredstev bank (AQR), po katerih je sledila odločba v petih kreditnih institucijah (vključno z izbrisom podrejenega dolga)," je zapisal Jazbec.

V pismu je izrazil prepričanje, da bo Vesel revizijo Banke Slovenije uvedel takoj po začetku veljavnosti zakona. 

Vesel v državnem zboru: Stališča ECB presenečajo

Spomnimo, Vesel je že ob razpravi ob sprejemanju zakona v državnem zboru poudarjal, da "ga stališča ECB presenečajo". Vprašal se je, kako lahko revizije, izvedene v skladu z mednarodnimi standardi, vplivajo na (ne)odvisnost nekega organa.

Opozoril je, da je računsko sodišče revidiralo vrsto neodvisnih organov. Čudil se je, zakaj se v ECB niso odzvali, ko so državni revizorji pregledovali Novo Ljubljansko banko (NLB), ki deluje po pravilih ECB in celo na trgu.

Po njegovem je naloga računskega sodišča preprečiti, da "se odkloni ne bi pojavljali tudi v prihodnje", torej da se ne bo Slovenija spet znašla v položaju, ko bo morala sanirati banke. 

Tomaž Vesel danes ni bil dosegljiv za komentar.

Jazbec svari ECB: Če padem jaz, padete tudi vi

A stališča ECB, ki so Vesela presenečala, so bila očitno spodbujena iz Slovenije. V dopisu tako Jazbec odkrito nagovarja Draghija, naj ECB reagira, ker naj bi to bilo bolje tudi za to institucijo. 

Zakaj? "V luči vpletenosti ECB v stresne teste in zunanje preglede kakovosti sredstev bank leta 2013 je zelo verjetno, da bo revizija zajela tudi vlogo ECB in njihovih predstavnikov (vključno z vlogo in sodelovanjem v razpravah o stresnih testih leta 2013 in s svetovalci pri pregledih)," je Draghiju razložil Jazbec. 

Kaj natančno je imel pri tem v mislih, ni jasno. Vse ukrepe, ki so bili temelj za sanacijo bank, je namreč izrekla Banka Slovenije. 

Predstavniki ECB so bili skupaj s predstavniki drugih slovenskih in evropskih institucij uradno vključeni le v delo usmerjevalnega odbora, ki je nadzoroval izvedbo skrbnega pregleda bank, in pripravo metodologije stresnih testov. 

Jazbec sicer v istem pismu Draghija pozneje še enkrat spomni na "EU-razsežnost stresnih testov in pregledov bank" oziroma "vpletenost institucij EU v te procese".

Banka Slovenije ne želi plačati morebitne odškodnine

Jazbec je v pismu odkrito nasprotoval tudi predlogu, da bi morala morebitno odškodnino razlaščenim imetnikom obveznic, ki bi jo prisodilo sodišče, poravnati Banka Slovenije. 

"Predlog zakona vzbuja resne pomisleke v finančnem in monetarnem smislu, če bi morala Banka Slovenija (…) poravnati škodo," je poudaril slovenski guverner, ki v tem vidi tudi "prepovedano monetarno financiranje". V pismu je razkril, da "ECB že pripravlja mnenje o tem zakonu". 

Odziv ECB še čakamo. Objavili ga bomo takoj, ko ga bomo pridobili. Odgovor Banke Slovenije objavljamo v celoti.


1.  Ali ste konec septembra 2017 pisali predsedniku ECB g. Mariu Draghiju, guvernerju ECB, naj na dnevni red seje sveta ECB uvrsti kritiko Zakona o banki Slovenije (ki je bila sprejeta oktobra v državnem zboru)? Kako ste v tem dopisu ocenili takrat še predlog zakona in kaj ste ob tem posvarili?

2.  Ali ste v začetku oktobra 2017 spet pisali g. Dragiju in izrekali svoje kritike do osnutka menja ECB o predlogu zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank?

3.  Ali ste znotraj postopka oblikovanja stališča ECB kakorkoli vplivali na mnenja guvernerke ciprske centralne banke in guvernerja portugalske centralne banke in če da, zakaj?

Skladno z načelom sodelovanja in uveljavljeno prakso interinstitucionalnega sodelovanja v okviru Evrosistema, je guverner Banke Slovenije dolžan obveščati člane Sveta ECB o vseh zadevah, ki so relevantne z vidika pristojnosti Sveta ECB, po potrebi tudi o nacionalni zakonodaji , ki ureja delovanje  Banke Slovenije. 

Razprave organov odločanja ECB so zaupne, razen če Svet ECB pooblasti predsednika, da objavi rezultate njihovih posvetovanj. Posledično Banka Slovenije ne more in ne sme pojasnjevati morebitnega dnevnega reda sej Sveta ECB in prav tako ne stališč ali mnenj članov Sveta ECB. Ob tem velja opozoriti, da sta mnenji Banke Slovenije, z dne 21. junija in 31. avgusta 2017, glede predloga novele zakona o Banki Slovenije in predloga amandmajev poslancev koalicije na isti predlog, javno in transparentno objavljeni na strani Državnega Zbora Republike Slovenije (goo.gl/dRkV7x, goo.gl/z7UR58). Banka Slovenije nima zadržkov, da o predlogih zakonov, o katerih je povprašana v postopkih priprave predstavi svoje mnenje tudi javno. Ne vidimo ovir, da predstavniki Banke Slovenije ne predstavijo tega stališča pred drugimi institucijami in organi.      

4.  Ali ste vsebino in aktivnosti v ECB pred tem usklajevali s člani sveta Banke Slovenije in če ne, zakaj ne?

Član Sveta ECB je vsakokratni guverner Banke Slovenije osebno, njegovo ravnanje, na podlagi članstva Sveta ECB, pa je neodvisno in ni vezano na kakršnokoli potrditev ali stališče ostalih članov Sveta Banke Slovenije. Sicer pa so člani Sveta BS o vseh postopkih bili obveščeni in  doslej niso nasprotovali stališčem, ki jih je guverner predstavljal na ECB.


Vse se je začelo z obiskom kriminalistov

Jazbec svari Draghija pred računskim sodiščem

Medij: Delo Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Sre, 15. nov.. 2017

Guverner Banke Slovenije pod oznako zaupno pri ECB ostro nad slovensko zakonodajo.

Ljubljana – Štiri leta po sanaciji bančnega sistema se v Sloveniji pripravlja zakonodaja, ki bi lahko pripomogla k razkritju ozadja dogajanja decembra 2013. Možnost vpogleda dobiva računsko sodišče, razlaščeni obvezničarji pa podlago za sodno varstvo.

Zaradi tega je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec pisal guvernerju Evropske centralne banke (ECB) Mariu Draghiju in ga posvaril pred računskim sodiščem. Glede na dokumentacijo, s katero razpolagamo, guvernerja Jazbeca najbolj skrbi prav morebitni vpogled računskega sodišča v dogajanje decembra 2013.

Že dan po tem, ko je državni zbor sprejel zakon o BS, ki računskemu sodišču omogoča tudi presojo ukrepov centralne banke v letu 2013, je Jazbec sporočil Draghiju, da je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel »večkrat potrdil namero sodišča, da revidira postopke, ki jih je v okviru pregleda kakovosti sredstev bank (AQR) in stresnih testov leta 2013 izvajala BS«. V pismu čez nekaj dni pa je Draghiju poročal o predlogu zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki plačilo morebitno dosojene odškodnine nalaga BS.

Logarjeva odstopila iz revizijskega odbora BS

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Banke Datum: Sre, 15. nov.. 2017

Prekipelo ji je zaradi novega poslovnika, ki ga je sprejel svet centralne banke.

Ljubljana – Romana Logar ni več članica revizijskega odbora Banke Slovenije. Konec septembra je namreč s te funkcije protestno odstopila, saj meni, da guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in svet banke ne želita učinkovitega revizijskega obora, ampak ga ohranjata le zaradi boljšega videza.

Logarjeva, ki je bila članica revizijskega odbora centralne banke že v mandatu med letoma 2013 in 2016, izjav ne daje. Iz dokumenta, ki smo ga pridobili v uredništvu, pa izhaja, da se je Logarjeva za odstop odločila potem, ko je svet Banke Slovenije (BS) na predlog guvernerja sprejel nov poslovnik revizijskega odbora, ne da bi se o tem prej posvetoval s tem odborom.

Logarjeva je v odstopni izjavi zapisala, da je guverner brez pojasnila zavrgel predlog poslovnika, ki ga je sestavil revizijski odbor, in namesto njega pripravil svoj predlog, ki da je zgolj prepis splošnega akta Evropske centralne banke, ki ne vsebuje mednarodnih določb, potrebnih za pregledno in uspešno delo tega organa.

Izpostavila je še, da revizijski odbor ne bo imel možnosti spremljanja zunanjega revidiranja, čeprav so ugotovitve ene od notranjih revizij vzbudile dvom o neodvisnem in kakovostnem revidiranju izkazov BS. Nalogo zunanjega revizorja tam opravlja družba Ernst & Young. Logarjeva je pri tem opozorila, da ta družba revidira tudi našo največjo banko, pri tem pa ima BS po zakonu možnost zavrniti revizijsko poročilo bank, zato se postavlja vprašanje neodvisnosti takšnega revizorja.

Več notranjih članov

Zakaj preiskava smrti v Luki Koper stoji? Ker ima država le enega inšpektorja.

Medij: Siol.net Avtorji: Tomaž Modic, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 14. nov.. 2017

Delovna nesreča v Luki Koper, ki se je zgodila 29. julija letos in v kateri je bolgarski delavec izgubil življenje, je posledica divjega zahoda na področju najemanja zunanjih izvajalcev pristaniških storitev (IPS) v koprskem pristanišču.

To je ena od ključnih ugotovitev posebne revizije poslov med Luko Koper in IPS, ki so jo opravili v družbi Pricewaterhouse Coopers (PWC). 

Z njo se bodo na decembrski izredni skupščini Luke Koper seznanili tudi delničarji, o čemer smo poročali včeraj. Hkrati smo napovedali, da bi lahko država kot največja lastnica družbe po tej reviziji upravi Luke Koper izrekla nezaupnico.

V njej so revizorji potrdili številne očitke o nepravilnostih v procesih in organizaciji dela v Luki Koper, sume kršenja delovnopravne zakonodaje, ki bi lahko imela večmilijonske posledice na družbo, ter pomanjkljiv nadzor nad varnostjo in delom IPS.


Luka Koper: revizija ni ugotovila nobene nezakonitosti

“Revizija ni izpostavila nobene nezakonitosti,” se je uprava Luke Koper danes odzvala na ugotovitve revizorjev PWC. Po njihovih besedah iz revizije izhaja, da ima Luka Koper izdelan in preverljiv sistem naročanja pristaniških storitev ter vzpostavljen nadzor.

“Na tem področju nikakor ne vlada ‘divji zahod’, kakor se je poskušalo to področje zlonamerno prikazati v javnosti. Revizija opozarja na določena tveganja, ki se jih v družbi zavedamo, saj smo jih tudi sami prepoznali in v zvezi s tem smo že sprejeli ustrezne ukrepe,” so pojasnili.

Na posamezne ugotovitve iz revizorskega poročila bo uprava družbe podrobno odgovorila v naslednjih dneh.


Že pred tem so drugi državni organi ugotovili, da gre za "suženjsko delo" z nizkim plačilom, ogromno denarja pa se dvigne v gotovini in izgine neznano kam.

Več o ugotovitvah posebne revizije pišemo v nadaljevanju.

Zaščitili prvega sindikalista

Medtem so se v Luki Koper, ki na sodišču že izpodbija ugotovitve delovne inšpekcije o tragičnem dogodku, očitno odločili, da bodo zaščitili enega od vpletenih, Mladena Jovičića, predsednika sindikata žerjavistov in člana nadzornega sveta.

Za žerjavom, ki je v poznih popoldanskih urah 29. julija stisnil delavca, medtem ko je ta čistil skladišče na terminalu sipkih tovorov, je sedel prvi sindikalist in eden od najbolj vplivnih ljudi v Luki Koper. Delavec je na kraju nesreče umrl zaradi poškodb.

Pokojni delavec je sicer delal za podjetje Konteso, ki je v lasti Igorja Babiča, brata Bojana Babiča, direktorja potniškega terminala v Luki Koper. Podjetje je bilo ustanovljeno v začetku lanskega leta, z Luko Koper pa je ustvarilo več kot 600 tisoč evrov prometa.

V Luki Koper so Jovičiću po naših informacijah nedolgo po dogodku odpovedali pogodbo o zaposlitvi in z njim sklenili novo. Uradno so ga prezaposlili na drugo delovno mesto, po navedbah več virov pa so ga s tem v resnici rešili pred morebitno krivdno odpovedjo.

Morebitne kršitve, ki bi mu jih dokazali na podlagi preiskave nesreče, bi namreč storil na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki ne velja več.

"Luka Koper je pravočasno sprožila in izpeljala vse predvidene postopke. Zaradi varovanja osebnih podatkov pa vam na preostala vprašanja žal ne moremo odgovoriti," so bili v Luki Koper skopi s pojasnili o Jovičiću.

Upravi Luke Koper grozi nezaupnica na skupščini lastnikov

Medij: Siol.net Avtorji: Tomaž Modic, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 13. nov.. 2017

Izredna skupščina Luke Koper, po kateri bo znano več o usodi uprave Dragomirja Matiča, bo 14. decembra.

Na današnji seji je nadzorni svet Luke Koper, ki mu predseduje Rado Antolović, obravnaval ugotovitve posebne revizije družbe PWC.

Ta je pregledovala poslovno sodelovanje Luke Koper z lokalnimi podjetji, izvajalci pristaniških storitev, ki so znana tudi kot "gazde". Od njih najemajo delavce, pri tem pa se že dalj časa pojavljajo očitki o nepravilnostih in izkoriščanju.

Na decembrski skupščini bodo med drugim zamenjali tudi revizorsko družbo KPMG. Ta je bila konec junija letos izbrana za revizijo letnih izkazov za poslovna leta 2017, 2018 in 2019.

Nadzorni svet Luke Koper je po naših informacijah ugotovil, da je KPMG v navzkrižju interesov zaradi drugih poslov v družbi in da ne more neodvisno revidirati njenih bilanc.

Na tej skupščini naj bi država kot večinska lastnica Luke Koper izrekla tudi nezaupnico zdajšnji upravi pod vodstvom Dragomirja Matiča. Po zakonu o gospodarskih družbah lahko nadzorni svet odpokliče posameznega člana uprave, če mu skupščina izreče nezaupnico.

Gre torej za akt, ki ga lahko nadzorniki spoštujejo ali pa tudi ne, vendar je mogoče pričakovati, da bodo na podlagi večinske volje lastnikov v prihodnjih mesecih zamenjali upravo.

Posebna revizija spornih poslov

Očitki, ki v zadnjem obdobju letijo na Matičevo upravo, so:

  • slabši rezultati, izkoriščenost opreme in prenizek donos v primerjavi s pristanišči v regiji, zaradi česar bi morala Luka Koper dosegati višje dobičke,
  • divji zahod na področju najemanja izvajalcev pristaniških storitev, kjer so državni organi ugotovili, da gre za "suženjsko delo" z nizkim plačilom, ogromno denarja pa se dvigne in izgine neznano kam.

V Slovenskem državnemu holdingu (SDH) so zato izglasovali posebno revizijo poslovanja in junija letos na skupščini izbrali družbo PWC, ki bi pregledala domnevno sporne posle Luke Koper z izvajalci pristaniških storitev (IPS). Finančna uprava (Furs) in delovna inšpekcija sta namreč že ugotovili številne nepravilnosti.

Onezaveščena Cerkljanska

Medij: Delo (Mnenja) Avtorji: Blaž Močnik Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 07. nov.. 2017 Stran: 5

Cerkljanska saga s Certo holdingom dobiva po rušenju nekdanjega vodstva, prekupčevanju z delnicami in sodnimi procesi novo serijo epizod na temo - sodnih procesov. Precej neizvirno. Povod za to sta dve nedavni skupščini, posledica pa sta dve vodstvi holdinga, ki morata v medsebojnem (sodnomedijskem) spopadu zgolj izgubljati čas. Kajti ena stran je spregledala ali pa si noče priznati, da je po vsaj desetletju apatične stagnacije in poslovni brezidejnosti Cerkljansko - nekdaj uspešni gospodarski mikrokozmos, čeprav še tako introvertiran - ujel čas, ki mu ponuja novo priložnost. Nova priložnost pa so lahko novi obrazi, ker imajo prejšnji že precej gub, mlajših pa ni, ker jih generacija samozadostnežev ni hotela spustiti zraven.

Kakor koli, nekdaj je omenjeni holding simboliziral hribovsko okolje, ki seje zedinilo z več kot dvema milijonoma delnic. Danes jih 40 odstotkov obvladuje družba Postojnska jama, glede na izid (ene) skupščine pa skoraj dve tretjini kapitalskega razmerja. To je znanilec novih časov, ne glede na to, koliko to nekomu ni všeč.

Strmoglavljenje pri varstvu malih delničarjev

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sob, 04. nov.. 2017 Stran: 9

Lestvica Pri kazalniku zaščite izgubili kar petnajst mest, pri pogojih poslovanja pa sedem 

Ljubljana - Slovenija je na najnovejši lestvici Svetovne banke o pogojih poslovanja med 190 državami na svetu zasedla 37. mesto, potem ko je bila na zadnji sedem mest više. Največji padec analitiki ugotavljajo pri kazalniku zaščite malih delničarjev; z devetega smo padli na 24. mesto. 


V Agenciji za trg vrednostnih papirjev so nad številkami, ki jih prinaša nova lestvica, presenečeni in z njo niso bili seznanjeni. Lestvico z omenjenimi ocenami je sicer Svetovna banka objavila med minulimi prazniki. Tudi v Skupini Alta, največji finančni instituciji na področju upravljanja premoženja, investicijskega svetovanja m investicijskega bančništva, ki je imela konec lanskega leta skoraj 90 tisoč strank, so se odrekli razlagi o razlogih za strmoglavljenje in padec za kar petnajst mest. 

Rajko Stankovič, predsednik Društva malih delničarjev Slovenije, pa ocenjuje, da je to morebiti posledica neuspešnega preganjanja gospodarskega kriminala pri nas, ki je razlastil številne delničarje. »Najbolj sveža je razlastitev delničarjev in lastnikov obveznic bank, pri kateri si Banka Slovenije in finančno ministrstvo prizadevata zakonodajne rešitve napisati tako, da epiloga ne dobi vsaj še nekaj let. In se skrivajo za domnevno tajnostjo. Priročen je izgovor, češ da so vsi špekulanti, ki so verjeli v bančne delnice in obveznice ter v potrjene prospekte. Marsikateri tujec je tudi tu nasedel in morda je tudi tak glas prišel do Svetovne banke,« razmišlja Stankovič. 

Prva obletnica odločitve 

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.