Mediji o malih delničarjih

Začenja se privatizacija Abanke

Medij: Delo  Avtorji: Janez Tomažič Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 11. oktober 2018 Objava: 8.50 Vir spletne objave: TUKAJ

Začenja se prodaja druge največje banke

Proračun bo bogatejši za 270 milijonov iz NLB

Medij: Delo  Avtorji: Miha Jenko, Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 11. oktober 2018 stran: 2  

Privatizacija ECB neuradno dala soglasje za izplačilo dividend in zadržanega dobička, kmalu skupščina banke Ljubljana

Slovenski proračun bo v kratkem bogatejši za dobrih 270 milijonov evrov. Toliko znaša bilančni dobiček NLB (vključuje lanski čisti dobiček v višini 189 milijonov evrov in preneseni dobiček iz prejšnjih let), ki je bil doslej nerazporejen, Evropska centralna banka (ECB) pa je po naših neuradnih podatkih zdaj le dala soglasje za njegovo izplačilo.

ECB je imela prej zadržke glede izplačila tega zneska zaradi nerešenega vprašanja tožb hrvaških bank, ki so se nanašale na prenesene vloge tamkajšnjih varčevalcev, po sprejetju zaščitnega zakona za NLB pa je očitno ta pomislek in hkrati tudi razlog za morebitne dodatne rezervacije odpadel.

Evropska denarna oblast po vsem sodeč zdaj presoja, da je ta nevarnost za stabilnost banke odpravljena in da NLB tega denarja tudi ne potrebuje za krepitev svoje kapitalske trdnosti - oboje je lahko za našo največjo banko dobro spričevalo pred bližnjim začetkom njene privatizacije.

Za dokončanje transakcije bo sicer potrebna še formalna potrditev na izredni skupščini NLB, ta bo po naših podatkih verjetno v ponedeljek. Omenjeni znesek, ki po naših preračunih znaša kar 0,6 odstotka letošnjega slovenskega BDP, bo sicer razporejen v A bilanco državnega proračuna, med prihodke iz udeležbe v dobičku, medtem ko bo sama kupnina od prodaje NLB razporejena v B bilanco proračuna in bo lahko uporabljena zgolj namensko, in sicer za zmanjšanje javnega dolga ali pa prihodnje financiranje demografskega sklada.

Po NLB še o novih šefih SDH 

Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) bo predvidoma v ponedeljek obravnaval namero NLB za kotacijo na Londonski in Ljubljanski borzi, ki naj bi bila ta dan tudi javno objavljena. Med 22. in 26. oktobrom naj bi nato odločali še o ceni delnice NLB v načrtovani privatizaciji banke prek javne ponudbe delnic. Temu naj bi sledila objava prospekta.

Poleg tega naj bi se nadzorniki SDH prihodnji teden ukvarjali tudi s kadrovskimi vprašanji, saj naj bi po naših informacijah določili ožji krog kandidatov za člana uprave. Pri tem se že pojavljajo pritiski, da bi nadzorniki z odločitvijo počakali do popolnitve nadzornega sveta z manjkajočim članom. A rok za prijavo za to funkcijo se izteče ta petek opoldne, zato potrditve v državnem zboru najbrž ni pričakovati pred decembrom. Na ministrstvu za finance, ki ga vodi prav nekdanji nadzornik holdinga Andrej Bertoncelj, zatrjujejo, da bo šlo le za imenovanje enega člana.

Prvi nadzornik Damjan Belič je povedal, da so v prvem krogu pogovore opravili s 24 od 28 prijavljenih kandidatov. Imen ni hotel komentirati, končna odločitev pa naj bi bila sprejeta prihodnji mesec.

Zorko umaknil kandidaturo

Upanje za izbrisane lastnike

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš, Jelka Zupanič Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 4. oktober 2018 Stran: 3

VREDNOSTNI PAPIRJI Upanje za izbrisane lastnike Izrečena je prva, še ne pravnomočna sodba v prid izbrisanim obvezničarjem. Kot kaže, naj bi bil kmalu pred poslanci še zakon o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Potem ko so na sodišču potrdili, da so junija ugodili tožbenemu zahtevku dveh razlaščenih fizičnih oseb, ki sta kupili za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic Banke Celje, smo pogledali, kaj bi ta sicer še nepravnomočna sodba lahko pomenila za usodo več kot sto tisoč izbrisanih delničarjev in imetnikov obveznic v NLB, NKBM, Probanki, Factor banki in Banki Celje. Še posebej zato, ker naj bi sodišče nakupno pogodbo razglasilo za nično, kar pomeni, da bi morala Abanka, pravna naslednica Banke Celje, ki se je na prvostopenjsko sodbo sicer pritožila, izbrisanima vlagateljema, ki sta trdila, da ju banka ob nakupu obveznic ni dovolj podučila o tveganjih, povrniti glavnico z zamudnimi obrestmi.

Tadej Kotnik, tudi sam razlaščeni imetnik obveznic NLB26, meni, da bo ta sodba, če bo postala pravnomočna, sprožila kaskado podobnih tožb, v katerih bodo tožniki dokazovali, da so bili tudi sami vsaj tako nepoučeni, saj so imeli ob nakupu obveznic vsi na razpolago isti javno dostopni prospekt. In so zato vsi upravičeni do polne odškodnine.

V Društvu Mali delničarji Slovenije, ki ga vodi Rajko Stanković, upajo, da bodo tej odločitvi sledila tudi ostala sodišča. Vlado in poslance državnega zbora so spomnili, naj takoj izpolnijo zahtevo ustavnega sodišča po učinkovitem pravnem varstvu izbrisanih vlagateljev, Banko Slovenije pa, naj omogoči vpogled v dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbrise. Ponovno so se zavzeli za sklenitev poravnalne sheme. Tako s sodbami ne bi obremenjevali sodišč in bi znižali tudi stroške pravdanja izbrisanih delničarjev in obvezničarjev.

Primož Dolenc: "Zavezujem se, da bo Banka Slovenije polno sodelovala”

Števec 101.551 delničarjev bank je bilo izbrisanih.

1525 imetnikov podrejenih obveznic je bilo izbrisanih.

963 milijonov evrov je izpuhtelo, od tega 382 milijonov evrov delnic in 571 milijonov evrov obveznic.

Zakon Bertoncljeva prednostna naloga

Bernardin v državne roke, usoda Istrabenza negotova

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 03. oktober 2018 Stran: 11

Turizem Sava je napovedala prevzem Hotelov Bernardin - Cena bo najbrž znašala 1,26 evra za delnico Ljubljana - Sava je le dan po pridobitvi večinskega deleža v Hotelih Bernardin pričakovano napovedala tudi prevzem te hotelske družbe. Gre za korak v smeri oblikovanja državne turistične divizije, okoli katere pa je še veliko odprtih vprašanj.

Sava je iz stečaja NFD Holdinga kot ločitvena upnica prevzela 4.591.743 delnic Bernardina in tako postala skoraj 38-odstotna lastnica te družbe. Sava napoveduje, da bo v skladu z zakonodajo prevzemno ponudbo objavila najkasneje v 30 in ne prej kot v desetih dneh. Koliko bo ponudila za delnico, še javno ni napovedala. V omenjenem stečaju je delnico prevzela po 1,26 evra in po naših neuradnih informacijah ni pričakovati, da bi lahko bila cena v prevzemnem postopku višja.

Izvršni direktor Save Gregor Rovanšek je za STA povedal, da bo prevzemni postopek vključeval tudi cenitev vrednosti deleža in mnenje revizorja glede primernosti cene. Rovanšek verjame, da je vrednost družbe s Savinim načinom upravljanja mogoče povečati.

 

Delnice Bernardina sta iz stečaja NFD Holdinga kot ločitvena upnika prevzela tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je tako postala 35-odstotna lastnica te hotelske družbe, in Gorenjska banka, ki ima zdaj devetodstotni delež. DUTB, Zavarovalnica Triglav in Kapitalska družba (Kad) štejejo za osebe, ki delujejo usklajeno s Savo, saj so podpisale dogovor o skupnem nastopu, zato prevzemne ponudbe te družbe ne bodo sprejele. To pomeni, da se bo prevzem nanašal na 23,8-odstotni delež Hotelov Bernardin.

Spremembe v lastništvu Save

Sava napovedala prevzem Hotelov Bernardin

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 02. oktober 2018 Stran: Spletna objava: 11:25 Povezava na članek: TUKAJ

 

Delež NFD holdinga v stečaju so prevzeli novi njegovi upniki.

 

Ljubljana - Sava je danes objavila prevzemno namero za Hotele Bernardin. Ta teden je namreč iz stečaja NFD holdinga kot ločitvena upnica prevzela 4.591.743 delnic Bernardina in tako postala več kot 37-odstotna lastnica te družbe.

Sava napoveduje, da bo v skladu za zakonodajo prevzemno ponudbo objavila najkasneje v 30 in ne prej kot v 10 dneh. Koliko bo ponudila za delnico, še javno ni napovedala. V omenjenem stečaju pa je delnico prevzela po 1,26 evra za delnico. Izvršni direktor Save Gregor Rovanšek je za STA povedal, da bo prevzemni postopek vključeval tudi cenitev vrednosti deleža in mnenje revizorja glede primernosti cene. Rovanšek verjame, da je vrednost družbe s Savinim načinom upravljanja mogoče povečati.

Delnice Bernardina sta iz stečaja NFD holdinga kot ločitvena upnika prevzela tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je tako postala 35-odstotna lastnica, te hotelske družbe in Gorenjska banka, ki ima zdaj 9-odstotni delež. DUTB, Zavarovalnica Triglav in Kapitalska družba (Kad) štejejo za osebe, ki delujejo usklajeno s Savo, zato se prevzemna ponudba nanje ne bo nanašala. To pomeni, da se bo prevzem nanašal na 23,8-odstotni delež Hotelov Bernardin.

Bančni razlaščenci so na sodišču dosegli svojo prvo bitko - pogovor z Rajkom Stankovićem

Medij: Radio Slovenija 1, Program A1   Avtorji: Saša Dragoš  Teme:  mali delničarji  Datum: Ponedeljek, 1. oktober 2018 Ura 16:21 Država: Slovenija Doseg: 125.000 Trajanje: 05:00

VODITELJ: Bančni razlaščenci so na sodišču dosegli svojo prvo bitko. Celjsko sodišče je namreč odločilo, da mora Abanka kupcema podrejenih obveznic vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. O tem, kaj to pomeni za ostale razlaščence in kaj za sodno podlago za odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije v pogovoru Urške Jereb s predsednikom Društva Malih delničarjev Slovenije Rajkom Stankovićem.

RAJKO STANKOVIĆ: Tako je celjsko sodišče prvo presekalo ta mrtvi tek, saj je do zdaj se čakalo, da bo Vlada Republike Slovenije predlagala in državni zbor sprejel ustrezni zakon skladno z odločbo ustavnega sodišča in da bo Banka Slovenije izročila dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbris. Banka Slovenije se do zdaj večkrat bom rekel na nek način zavajala slovensko javnost, da teh dokumentov zaradi bančne tajnosti ne more izročiti in da je to del bom rekel tudi ECB-ja, kar pa ne drži, saj so ukrepi se izvedli, preden je bila Slovenija del enotnega bančnega sistema in upamo, da po bom rekel izboru novega guvernerja, ali bo to prvi ali drugi krog, to pač ne vemo, bodo končno izročili vso dokumentacijo, d a se lahko nedvoumno ugotovi, kaj je bilo prav in kaj ni bilo prav.

URŠKA JEREB: S tem dobivate tudi močnejše orožje v smislu pritiska na aktualno politiko. Kot ste že omenili, zakon v zvezi s tem že nekaj časa stoji, čeprav ga je vlada sprejela, potem je padel v državnem zboru navkljub zahtevam ustavnega sodišča, da se sprejme, skratka kakšne imate vzvode, da lahko pritisnete, v narekovajih seveda, na politiko v tem smislu?

RAJKO STANKOVIĆ: Glejte, Društvo MDS je že v soboto prek javne tv izjave pozvalo tako Vlado Republike Slovenije kot državni zbor kot Banko Slovenije, naj spoštujejo nemudoma odločbo ustavnega sodišča in vsak na svojem področju naredijo tisto, kar ustavno sodišče zahteva. Hkrati bo pa Društvo Malih delničarjev Slovenije ponovno obudilo svojo pobudo, ki je bila podana v začetku letošnjega leta, da se naredi poravnalna shema. Mi menimo, da bi lahko s poravnalno shemo, ki bi bila izvedena na način, da Republika Slovenija izda obveznice, ki se skotirajo na organiziranem trgu samo z enim disklejmerjem, da to nikoli več ne bodo predmet kakšne sanacije oziroma rezanj uspeli z nekim diskontom med različnim, med poučenimi in nepoučenimi vlagatelji to zadevo izvensodno zapreti in hkrati razbremeniti sodišča dolgotrajnih sodnih postopkov, saj moramo vedeti, da od bančnega izbrisa tako delnic kot obveznic že poteka peto leto.

Bančna razlaščenca na sodišču dobila prvo bitko za podrejene obveznice

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji, Obvezničarji, Izbris delnic in obveznic Datum: Sobota, 29. september 2018

Abanka mora kupcema podrejenih obveznic vrniti vplačani znesek, je sklenilo sodišče, a sodba še ni pravnomočna. 

Ljubljana – Medtem ko razlaščeni vlagatelji bank čakajo na sodno podlago za odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije, je celjsko okrožno sodišče odločilo, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. Sodba še ni pravnomočna.

Razlaščena vlagatelja, ki sta kot fizični osebi leta 2007 kupila za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic Banke Celje (BCE10), sta lansko pomlad vložila tožbo proti Abanki kot pravni naslednici Banke Celje. V njej sta od banke terjala povrnitev naložbe, ki jima je bila leta 2014 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v Banki Celje leta 2014 izbrisana. Banki sta očitala, da ju ni poučila o vseh lastnostih posla in tveganjih, povezanih s podrejenimi obveznicami.

Na celjskem sodišču so nam potrdili, da so junija letos tožbenemu zahtevku ugodili. Po naših neuradnih informacijah je nakupno pogodbo razglasilo za nično. Abanka bi tako morala oškodovanima vlagateljema vrniti vplačano glavnico, vključno z zapadlimi pogodbenimi obrestmi in zamudnimi obrestmi. A sodba še ni pravnomočna, saj se je Abanka nanjo pritožila. V Abanki, ki se je združila z Banko Celje, zadeve ne komentirajo, prav tako ne tožnika.

 

Prva taka sodba

Gre za prvo tako sodbo, odkar je bilo v letih 2013 in 2014 z izrednimi ukrepi izbrisanih za okoli 600 milijonov evrov podrejenih finančnih instrumentov saniranih bank. Razlaščena imetnika podrejenih obveznic Banke Celje sta se v tožbi sklicevala na primer sanacije nizozemske banke SNS Reaal, kjer so bili lastniki podrejenih obveznic prav tako razlaščeni, a je banka nato priznala napako in nepoučene vlagatelje poplačala.

Spomnimo, da je to na začetku lanskega leta podprl celo zagovornik evropskih pravil o reševanju bank, ki so bile podlaga za izbris, in nekdanji vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem, ki je dejal, da tako v primeru italijanske Monte dei Paschi kot nizozemske banke nima zadržkov do nadomestil za male vlagatelje. Po njegovih besedah je šlo v tem primeru za zavajanja, saj so malim vlagateljem ponujali tvegane obveznice, ki so bile del bail-ina, zato morajo banke pokriti izgube, ki so jih povzročile malim vlagateljem.

 

Tožbe so večinoma zamrznjene

A omenjeni primer iz celjskega sodišča ni edina tožba proti banki izdajateljici, ki so bile sanirane z državnim denarjem. Banke zaradi izbrisa toži večina razlaščenih vlagateljev, ki se je odločila za iskanje pravice po sodni poti. Teh primerov je več kot 500, a kot kaže, večina teh sodnih postopkov zdaj stoji, tudi Odvetnik Miha Kunič pravi, da s konkretno sodno odločitvijo celjskega okrožnega sodišča ni natančno seznanjen, sta mu pa pravna podlaga in primer znana. »Moje tožbe so sestavljene tudi na tej pravni podlagi. Za večino mojih strank bom sodišču predlagal nadaljevanje prekinjenih postopkov proti banki izdajateljici in Banki Slovenije,« pojasnjuje in dodaja, da so sodišča postopke na njegov predlog prekinila, ker so čakali na zakon o sodnem varstvu razlaščenih bančnih vlagateljev: »Vendar ker zakona ni in ga v doglednem času tudi ni mogoče pričakovati, je čas, da se sodni postopki nadaljujejo.«

 

Številni očitki

Tožbe proti bankam so za svoje stranke vlagali tudi v Odvetniški pisarni Šelih in partnerji. Odvetnica Helena Butolen pojasnjuje, da so postopki tožb zoper banke na prvi stopnji prekinjeni. »Sodišča o tožbah namreč ne morejo odločati, dokler ne bo sprejet nov zakon, ki bo razlaščenim imetnikom omogočil učinkovito sodno varstvo. Povedano drugače: če bi sodišča v teh postopkih odločala že zdaj, bi s tem tudi sama kršila pravico razlaščenih imetnikov do učinkovitega sodnega varstva, zato tudi v teh postopkih sodišča čakajo na zakon, ki bo ugotovljeno ustavno neskladnost odpravil,« pojasnjuje.

Dodaja, da so očitki bankam številni in se nanašajo tako na njihovo neskrbno ravnanje pri tem, da so bile odločbe sploh izdane, kot tudi na njihovo ravnanje po izrečenih izrednih ukrepih: »Zahtevamo pa povračilo celotne škode, ki nam je nastala zaradi odvzema premoženja, skupaj z zamudnimi obrestmi.«

Odvetnica Tamara Kek pojasnjuje, da so tudi njene stranke vložile tožbe zoper banke, vendar podredno, saj primarno odškodninsko tožijo Banko Slovenije. Tudi ti postopki so zaradi čakanja na zakon, ki bo skladno z odločitvijo ustavnega sodišča omogočil vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije, ustavljeni.

 

Tožijo lahko tudi nekdanji šefi

 

Po veljavni ureditvi so same odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih lahko izpodbijale le banke, a tega niso storile. Izjema je Factor banka, ki je šla v nadzorovano likvidacijo, pri kateri pa je sodišče najprej menilo, da nekdanji člani uprave ne morejo vložiti tožbe. A vrhovno sodišče je poleti sklenilo, da imajo osebe, ki so jim zaradi odločbe o prenehanju banke ali izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke, še vedno pravico vložiti tožbo in banko zastopati v sodnem postopku glede presoje (ne)zakonitosti izrednih ukrepov. Vrhovno sodišče je sklep prvostopenjskega upravnega sodišča v tem delu tako razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču v nov postopek.

 

ABC bančnega »izbrisa«

Kdo so razlaščeni bančni vlagatelji?

Ob sanaciji šestih bank v letih 2013 in 2014, v katere je država vložila pet milijard evrov, je bilo razlaščenih tudi okoli 100.000 delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank. To se je zgodilo v NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Factor banki in Probanki. Lastniki podrejenih obveznic so z izbrisom izgubili okoli 600 milijonov evrov, delničarji pa okoli 360 milijonov. Med razlaščenci so bile tako velike finančne institucije kot mali vlagatelji in fizične osebe.

 

Zakaj so bile izbrisane podrejene obveznice in delnice bank?

Evropska pravila so zahtevala, da pri sanaciji bank z državnim denarjem svoj davek plačajo tudi lastniki podrejenih obveznic in delničarji bank. Banka Slovenije je na podlagi stresnih testov in pregledov v aktive bank ugotovila tolikšen kapitalski primanjkljaj, da je z odločbami o izrednih ukrepih v teh bankah odredila tudi izbris vseh podrejenih finančnih instrumentov in delnic bank. Mnenja o nujnosti izbrisa so različna, zato so bili že sproženi številni sodni spori.

 

Zakaj vlagatelji menijo, da so bili izbrisi neupravičeni?

Ukrajinci kupili Perutnino Ptuj

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič, Nejc Gole Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 26. september 2018 Stran: 11

Ukrajinci kupili Perutnino Ptuj Prevzem Regijsko pomembno perutninsko podjetje dobilo nove lastnike Prej morajo soglasje podati še regulatorji

Ljubljana - Ukrajinska skupina MHP je od Slovenske industrije jekla (Sij) kupila Perutnino Ptuj (PP). Ta bo dobila dolgoročnega strateškega partnerja, MHP pa jo namerava podpirati z naložbami in nadaljnjim razvojem, so sporočili iz skupine MHP. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar meni, da ima PP velik potencial.  

Skupina MHP, ena izmed vodilnih v mednarodni kmetijski in živilskopredelovalni industriji, je na agencijo za varstvo konkurence vložila priglasitev koncentracije za nakup deleža Perutnine Ptuj, je sporočil kupec. Sij je po naših neuradnih informacijah sprožil mednarodni postopek prodaje svojega 91-odstotnega deleža Perutnine Ptuj, v katerem je skupina MHP ponudila daleč najvišjo ceno. Kupnina ni znana, bo pa Sij s prodajo ustvaril dobiček. Spomnimo, Sij je Perutnino Ptuj kupil za dobrih 70 milijonov evrov. Konec preteklega leta je Sij naložbo v Perutnino ovrednotil na 82 milijonov evrov. Prodaja ptujske družbe je posledica zahteve upnikov Sija, da se ta bodisi izloči iz lastništva Sija bodisi proda. Skupina Sij je sicer stabilizirala poslovanje Perutnine. Ker so Ukrajinci pridobili več kot 90-odstotni delež, bodo lahko iztisnili male delničarje. Prej morajo sicer pridobiti še vsa soglasja regulatorjev.

Od žita do piščanca 

MHP je vodilni rejec perutnine v Ukrajini. Imajo tudi obrate na Nizozemskem in Slovaškem ter prodajno in distribucijsko poslovalnico na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. V Ukrajini prodajo kakih 60 odstotkov perutninskih izdelkov, ostalih 40 odstotkov pa v več kot 60 državah po svetu. Izpostavljajo investiranje v osnovna sredstva; v zadnjih desetih letih so v nove investicije vložili okoli 1750 milijard ameriških dolarjev. Ukrajinska skupina ima v lasti tudi vodilno podjetje za pridelavo žit, s katerimi hranijo svojo perutnino.

Perutnina Ptuj potrebuje razvojno inspiracijo in stabilno lastništvo zmernega lastnika, ki razume agroživilski posel, ter nove ideje, znanje in investicijski zagon, je komentiral agrarni ekonomist Aleš Kuhar: »Perutnina Ptuj ima velik razvojni potencial, ki ga bo dober lastnik znal dobro razviti, je integrirana na številnih trgih, ji je pa sapa zastala že, preden jo je prevzel Sij.« Skupina MHP obljublja izboljšanje kakovosti proizvodne osnove Perutnine Ptuj in doseganje najvišjih predpisanih standardov EU: »Sodelovanje bo prineslo neposredne koristi lokalnim pridelovalcem in zaposlenim ter pozitiven vpliv na perutninsko industrijo v balkanski regiji nasploh.«

Velikan z vzhoda 

Alte ni več - še skladi prodani Triglavu

Medij: Finance Live Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji, Triglav Datum: Petek, 21. september 2018 Ura: 11:42 Vir: TUKAJ

Družba Alta Skladi bo danes uradno prodana Triglav Skladom - prodaja bo sicer uradna po tem, ko novi lastnik pridobi ustrezna dovoljenja regulatorjev, to pa zna trajati nekaj mesecev.

Spomnimo, da je v začetku tedna borznoposredniški del doslej največje borzno-finančne skupine pri nas. Alto Invest, kupila BKS banka, ki mora tudi še počakati na dovoljenja. BKS še čaka tudi na dovoljenja za nakup Gorenjske borznoposredniške družbe (GBD). S tem bo nastala nova največja BPH pri nas.

Skupna vrednost transakcije po naših neuradnih informacijah znaša okoli 30 milijonov evrov, to si bodo razdelili štirje lastniki skupine. V tej ima 54,12-odstotni delež družba Publikum Holding, katere lastnika sta Zvone Taljatin Dean Čendak, 30,4-odstotni delež ima družba Glen, v kateri je največji, četrtinski družbenik Bojan Papič (družbe se verjetno spomnite kot nekdanje menedžerske lastniške družbe pohištvenega trgovca Lesnina), 15,48-odstotni delež pa ima Gaznafta Investments, ki je v lasti Iva Pušnika.

Luka Koper: nezakonite prakse v novi, legalni preobleki

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Anja Hreščak, Klemen Košak Teme:  mali delničarji, Luka Koper Datum: Sreda, 19. september 2018 Stran: 10 Vir: TUKAJ

Nezakonitemu modelu IPS se obeta konec v prvem četrtletju naslednjega leta oziroma slabo leto in nekaj mesecev za tem, ko je bila prav zaradi tega krivdno razrešena nekdanja uprava Luke Koper pod vodstvom Dragomirja Matića. Jutri bo Luka Koper storila prvi korak in objavila razpis za zaposlitev 307 oseb. Na spremembo sistema se pripravljajo tudi IPS.

Jutri bo Luka Koper na Zavodu za zaposlovanje objavila razpis za zaposlitev 307 oseb, za 12 različnih delovnih mest. To je prvi korak reševanja nezakonitega modela najemanja delavcev po tako imenovanih izvajalcih pristaniških storitev (IPS). Čez slab mesec je pričakovati še objavo javnega natečaja, s katerim bo Luka Koper iskala agencije za posredovanje delavne sile in hkrati tudi objavo natečaja, s katerim bo družba iskala zunanja pogodbena podjetja, ki bodo za družbo opravljala celovite storitve.

Razpis, ki bo objavljen jutri, bo določal le osemdnevni rok za prijavo, a kljub temu v družbi pričakujejo, da jih bodo prijave delavcev zasule. Danes namreč v pristanišču po IPS dnevno dela povprečno 650 oseb, skupno pa približno 1400, in prav tem je v prvi vrsti razpis namenjen. Ni pa gotovo, da se bodo nanj prijavili zgolj ti. Da bi vendarle imeli tisti, ki že desetletje ali celo dve delajo v Luki Koper po IPS, prednost, bo predvidoma Luka Koper v razpisnih pogojih dala poudarek izkušnjam pri delu v pristanišču. Vseh 307 izbranih bo delo v Luki Koper nastopilo od januarja do konca februarja naslednje leto, delo bo za nedoločen čas s preizkusno dobo od treh do šestih mesecev.

Ni čas za trkanje po prsih

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.