Mediji o malih delničarjih

Operacija predčasne zamenjave Voljča in Slavinca spodletela

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 10. jan.. 2018 Stran: 6

GORENJE

Da bi manever zamenjave Marka Voljča in Uroša Slavinca v nadzornem svetu Gorenja nekaj mesecev pred tem, ko se jima bo iztekel mandat, uspel, bi ga moralo na včerajšnji skupščini, ki je minila v naelektrenem ozračju, podpreti vsaj 75 odstotkov delničarjev. Podprla ga ni niti polovica na skupščini prisotnega kapitala.


Odpoklic Marka Voljča in Uroša Slavinca iz nadzornega sveta Gorenja se ni posrečil. Da bi manever malih delničarjev uspel, bi moralo njuno predčasno zamenjavo na včerajšnji izredni skupščini podpreti najmanj tri četrtine delničarjev. Toda s predlogom odpoklica je soglašalo le slabih 45 odstotkov na skupščini prisotnega kapitala oziroma 31 odstotkov vseh Gorenjevih delnic z glasovalno pravico.

Med Bobincem in Sluiterjem počilo

Na čelu operacije zamenjave Voljča in Slavinca, ki se jima letos poleti izteče mandat, je bil Philip Sluiter, od leta 2008 do 2010 član Gorenjeve uprave in prek nizozemskega podjetja Home Products Europe petodstotni lastnik velenjske družbe. Sluiter, ki je Gorenju leta 2008 prodal proizvajalca bele tehnike Atag, je na skupščini povedal, da se je pred leti za odhod iz uprave odločil, ker je zaznal sum nepravilnosti pri poslovanju. Zamenjavo Slavinca, v preteklosti dolgoletnega predsednika uprave domžalskega Heliosa, je utemeljil s tem, da ni ukrepal, ko se je seznanil z ugotovljenimi nepravilnostmi v Gorenju s strani družbe Grant & Thornton. O Voljču pa je Sluiter dejal, da od Gorenja sprejema visoke zneske. S tem je mislil na kadrovske storitve, ki jih za Gorenje opravlja družba Pendl & Piswanger, v kateri je zaposlena Voljčeva soproga. Kot je nedavno v intervjuju za Dnevnik povedal prvi moz Gorenja Franjo Bobinac, so z družbo Pendl & Piswanger začeli sodelovati leta 2013, ko Voljča še ni bilo v nadzornem svetu, in so o tem poročali v vseh poročilih.

Obramba pred poceni prevzemom

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: K. SU. Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 10. jan.. 2018 Stran: 9

Ljubljana - Vodstvo Cinkarne Celje je včeraj prek spletnih strani le objavilo zahtevo za sklic skupščine družbe. O njej smo v Delu pisali že v začetku decembra, pobudniki, skupina malih delničarjev, pa so jo pojasnili z željo obrambe pred morebitnim prevzemom po prenizki ceni in po konsolidaciji lastništva. Z odkupom lastnih delnic pod ceno naj bi se hkrati povečala vrednost premoženja preostalih delničarjev, ocenjujejo. Cinkarna je imela po njihovih ocenah konec preteklega leta okoli 45 milijonov evrov sredstev na računu. Visoki finančni presežki in trenutno rekordno poslovanje družbe torej omogočajo izvedbo obrambnega načrta pred morebitnim prevzemom. Za nakup lastnih delnic bo, če bo predlog na skupščini dobil podporo, pooblaščena uprava. Mali delničarji predlagajo nakup največ 81.462 lastnih delnic, vendar skupaj s tistimi, ki jih družba že ima, do največ 10 odstotkov osnovnega kapitala. Nakupna cena ne sme biti višja od 230 evrov za delnico, pooblastilo upravi za pridobivanje lastnih delnic pa bi veljalo do 1. maja. Z delnicami Cinkarne trgujejo na Ljubljanski borzi, kjer je njihov tečaj pri 218 evrih, po kazalnikih primerljivih tržnih podjetij pa je mediana ocene vrednosti celo pri 460 evrih za delnico.

Kmalu lov na nove nadzornike Gorenja

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 10. jan.. 2018 Stran: 4

Po skupščini Voljč in Slavinec sta s tesno večino prestala glasovanje - Nominacijska komisija naj bi delo začela v kratkem

Velenje - Delničarji Gorenja na skupščini pričakovano niso odpoklicali nadzornikov Marka Voljča in Uroša Slavinca, kar je predlagalo več malih delničarjev, a izid glasovanja je bil tesen. Upravo podjetja jutri čaka nov preizkus. Nadzorniki bodo obravnavali domnevno sporno sponzoriranje ruskega nogometnega kluba in načrte za leto 2018.


Nadzornika Gorenja Marko Voljč in Uroš Slavinec sta glasovanje na skupščini družbe včeraj prestala s tesno večino: proti je glasovalo 55 odstotkov navzočih delničarjev. To pomeni, da je zamenjavo podprlo 44,7 odstotka lastnikov oziroma kar tretjina vseh lastnikov. Na skupščini je bilo namreč prisotnega 69,9 odstotka kapitala družbe. Skupščina je sicer potekala v znamenju osebnega obračunavanja med lastnikom in nekdanjim članom uprave Gorenja Philipom Sluiterjem, kije zamenjavo predlagal, in predsednikom uprave Franjem Bobincem. Ta je bil z izidom skupščine zadovoljen, rezultata pa ne čuti kot nezaupnice, saj da je za menjavo glasovala le tretjina delničarjev: »Lahko smo zadovoljni, ker je večina delničarjev podprla delo nadzornega sveta in uprave.« Sluiter nad izidom ni bil posebno razočaran, po mnenju malega delničarja Mateja Tomažina pa je izid glasovanja mogoče razumeti kot velik dvom dela delničarjev dosedanjemu nadzornemu svetu in upravi, kar je zanimiva napoved za prihodnjo skupščino.

Maja volitve novih nadzornikov

Zamenjava nadzornikov ni uspela

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Srečko Klapš Teme: Mali delničarji , ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Sre, 10. jan.. 2018 Stran: 6

SKUPŠČINA DELNIČARJEV GORENJA

Manjšinski delničarji niso uspeli zamenjati Marka Voljča in Uroša Slavinca, skupščina pa je postregla z dvobojem Sluiterja in Bobinca in z novimi očitki na račun nadzornikov ter uprave Gorenja.


Včerajšnja burna skupščina delničarjev Gorenja se je začela z izglasovanim nasprotnim predlogom Kapitalske družbe in Modre zavarovalnice, naj skupščino namesto mariborskega odvetnika Kristijana Antona Kontarščaka vodi pooblaščenec uprave Gorenja Gorazd Podbevšek. V nadaljevanju po pričakovanjih manjšinski delničarji niso uspeli izglasovati zamenjave predsednika nadzornega sveta Marka Voljča in člana Uroša Slavinca, saj bi za to potrebovali tri četrtine glasov, za sklep pa je glasovalo 44,7 odstotka na skupščini prisotnega kapitala. Zato tudi niso glasovali in razpravljali o imenovanju s strani manjšinskih delničarjev predlaganih Philipa Alexandra Sluiterja in Roberta Lična. Po skupščini pa ni bilo napovedanih izpodbojnih tožb.

Sluiter: "Iz uprave Gorenja sem odšel zaradi resne prevare"

Pred glasovanjem je Sluiter pojasnil zahtevo za odpoklic dveh nadzornikov in opozoril na konflikte interesov ter precejšnje zneske, ki jih je prejela kadrovska agencija Voljčeve soproge, in na to, da Slavinec ni želel ukrepati, ko ga je opozarjal na resne nepravilnosti, malo za tem pa se je v Gorenju zaposlil Slavinčev sin. Krešimir Martinjak, namestnik predsednika nadzornega sveta, je na očitke odgovoril, da nadzorniki delajo v dobro družbe - in čeprav se večkrat ne strinjajo, najdejo prave rešitve. Za te sta vedno bila tudi nadzornika, ki ju želijo manjšinski delničarji zamenjati.

Zaupni dokumenti: kako je IMF grozil Sloveniji zaradi bank

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Pet, 05. jan.. 2018

Mednarodne finančne ustanove krepijo pritisk na slovenska sodišča in organe, ki so pred dobrim letom in pol začeli preiskovati sume kaznivih dejanj pri sanaciji bank. Kaj ima s tem guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki je osrednja tarča preiskave?

Na Siol.net smo pridobili nove dokumente, ki dokazujejo, da guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec proti vladi in državnemu zboru ni hujskal le Evropske centralne banke (ECB), ampak, kot kaže, tudi Mednarodni denarni sklad (IMF).

Gre za dopis z oznako zaupno, ki so ga iz IMF ministrstvu za finance poslali 16. maja 2017. V njem so izrazili ostro nasprotovanje sprejetju zakonodaje, ki bi računskemu sodišču dovoljevala revidiranje Banke Slovenije. 

Kot je znano, je vlada zakon o Banki Sloveniji sprejela mesec dni prej, aprila 2017, državni zbor pa ga je izglasoval v začetku septembra. V slovenski centralni banki mu ostro nasprotujejo, saj bo zakon računskemu sodišču omogočil tudi pregled ukrepov, ki jih je izpeljala v obdobju sanacije bank leta 2013. 

To pa bi lahko dalo dokončni odgovor na vprašanje, ali je Slovenija za reševanje domačih bank takrat porabila preveč denarja.

Kaj je cilj pritiskov ECB? Preiskava in računsko sodišče.

Že novembra lani smo na Siol.net v seriji člankov razkrili, da je na vlado in državni zbor pri sprejemanju zakonodaje pritiskala tudi ECB, in to na pobudo guvernerja Jazbeca. V Frankfurtu, kjer domuje ECB, imajo pri tem dva cilja:

Delavci v Luki Koper na dveh tirih

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 21. dec.. 2017 Stran: 9

Plače Zaposleni med najbolje plačanimi v državi, tisti izIPS, ki delajo z njimi z ramo ob rami, nimajo te sreče

Ljubljana - Povprečna mesečna plača na zaposlenega v Luki Koper je znatno višja od povprečne plače v novomeški Krki, Petrolu, Telekomu Slovenije, Intereuropi..., dejansko je najvišja med primerljivimi podjetji v državni lasti. Zaposlenim v Luki visokih plač nihče ne oporeka, a vse več je opozoril, da jim lahko družba to omogoča tudi na račun delavcev IPS, ki delajo za manj, tudi do trikrat manj.


Stroški dela v skupini Luka Koper so lani znašali 51,9 milijona evrov, kar je za osem odstotkov oziroma 3,8 milijona evrov več kot leto prej. Na povišanje so poleg dodatnih 31 zaposlenih med drugim vplivali povišanje osnovne plače v skladu z veljavno kolektivno pogodbo in višja izplačila iz naslova delovne uspešnosti. Kolektivna pogodba, ki velja v Luki, kljub drugačnim priporočilom in pričakovanjem Slovenskega državnega holdinga (SDH) ni javno objavljena, ker se oba podpisnika z objavo nista strinjala, tudi sicer pa naj bi bil to eden bolj skrbno varovanih dokumentov družbe. Objava kolektivne pogodbe ni edino odstopanje od priporočil SDH - čeprav ta predlaga, da 13. plača ne preseže povprečne osnovne plače zaposlenega, so v Luki lani zaposlenim to izplačali v visim 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenega, in ta je, kot kažejo tudi podatki Društva Mali delničarji Slovenije (MDS), najvišja med vsemi primerljivimi podjetji v državni lasti.

En redno zaposleni za tri iz IPS

Najglasnejši v Luki Koper toži lastno podjetje

Medij: Siol.net Avtorji: Tomaž Modic, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 19. dec.. 2017

Na delovnem sodišču v Kopru se bosta jutri soočila Luka Koper in vplivni predstavnik zaposlenih, ki mu je uprava zvišala plačo.

Pred izredno skupščino Luke Koper, ki bo 28. decembra in na kateri bo država kot večinska lastnica izglasovala nezaupnico upravi pod vodstvom Dragomirja Matiča, bo spet vroče.

Svet delavcev bo organiziral zbor zaposlenih, na katerem bodo razpravljali o načrtovani zamenjavi uprave, je včeraj sporočil predsednik sveta delavcev Luke Koper Mirko Slosar. Ena od tem naj bi bile tudi neuradne informacije, da bo država k upravljanju Luke Koper pripustila Madžare, kar so na ministrstvu za infrastrukturo že zanikali.

Najmočnejši med predstavniki zaposlenih

Ali bodo delavci, ki se bojijo znižanja plač, znova zaprli pristaniška vrata in predstavnikom države preprečili vstop v Luko Koper, še ni znano.

Slosar je eden od najvplivnejših ljudi v koprski družbi. Ko so lani poleti sindikalisti popeljali luške delavce na cesto in preprečili "napad politike" na družbo, je z mikrofonom usmerjal tok dogajanja in prebral zahteve, ki so jih pripravili organizatorji protestnega shoda.

Potem ko se je moral prvi sindikalist Mladen Jovičić zaradi vpletenosti v julijsko tragično nesrečo umakniti iz javnosti, je Slosar od njega prevzel dirigentsko palico in postal najglasnejši nasprotnik ravnanja države v Luki Koper.

Njegove moči se zaveda tudi aktualna uprava pod vodstvom Matiča. Tej se iztekajo dnevi na vrhu koprske družbe, v obrambi svojega položaja pred državo pa poskuša na različne načine pridobiti naklonjenost predstavnikov zaposlenih.

Sto tisočakov višja plača

Kot smo razkrili, je s Slosarjem pred kratkim sklenila vprašljiv dogovor. 

Od zdaj bi bila njegova funkcija v svetu delavcev profesionalizirana, zaradi česar bo imela Luka Koper za sto tisoč evrov dodatnih stroškov.

Dogovor s Slosarjem je bil del večjega načrta, saj ga je Matičeva uprava vezala na potrditev poslovnega načrta za leto 2018, ki mu novoimenovani nadzorni svet nasprotuje. 

Pri tem je bila očitno pripravljena spregledati, da je Slosar proti Luki Koper v letošnjem letu vložil tožbo in od družbe zahteva višjo plačo. 

Slosar se bo namreč jutri s svojim delodajalcem soočil na delovnem sodišču v Kopru. Dokazoval bo, da so mu v Luki Koper neupravičeno znižali plačo.

Za nazaj zahteva 281 evrov mesečno

Banka Slovenije nadaljuje pravni boj

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Banke Datum: Pet, 15. dec.. 2017

Ustavni sodniki prvič o zakonu, ki dovoljuje revizijo centralne banke

Ljubljana - Ustavni sodniki so včeraj presojali, ali bi računsko sodišče s pregledom v Banki Slovenije tej in celo državi res lahko povzročilo tako težko popravljive posledice, da bi izvajanje zakona do končne odločitve o morebitni protiustavnosti zadržali. Državni zbor in vlada za to ne vidita razloga.

Zakon o Banki Slovenije, ki računskemu sodišču omogoča revizijo centralne banke, je ta takoj ob uveljavitvi poslala v presojo ustavnemu sodišču. Čeprav so pooblastila računskega sodišča v zakonu o Banki Slovenije zelo omejena - zakon izrecno navaja, da revizija ne bo zajemala praks nadzora Banke Slovenije, izjema so le tiste, ki jih je Banka Slovenije izvajala do novembra 2014 (takrat je nadzor prevzela ECB) in ki so vodile v porabo proračunskih sredstev - so v Banki Slovenije prepričani, da bi bil to nedopusten poseg v njihovo samostojnost. Ustavnemu sodišču so zato predlagali tudi zadržanje izvajanja zakona do končne določitve. Sodišče je presojo zakona uvrstilo na dnevni red včerajšnje seje, ali so ustavni sodniki sprejeli tudi že kakšno odločitev, pa ni znano.

Ne vsebina, že sama revizija problem

Poročali smo že, da je ena največjih težav za Banko Slovenije očitno možnost priporočila, ki ga lahko po opravljeni reviziji izda računsko sodišče. Priporočila nimajo nobenih pravnih posledic, kar jih v centralni banki skrbi, pa so pričakovanja, ki bi jih računsko sodišče s temi priporočili lahko ustvarilo. S svojimi usmeritvami - tako priporočila vidijo v Banki Slovenije - bi lahko, opozarjajo v predlogu za ustavno presojo, ne glede na to, da jim priporočil ni treba upoštevati, poseglo v konkretne postopke nadzora in opravljanja konkretnih nadzorniških funkcij. Kot je mogoče razbrati iz odgovorov Banke Slovenije na mnenje državnega zbora in vlade - ta ne delita bojazni Banke Slovenije - v resnici ni pomembna vsebina revizije in samih ugotovitev računskega sodišča. Prepričani so, da bi težko popravljive posledice nastale že s samim začetkom revizije.

Vse bojazni vodijo v leto 2013

Nobenega dvoma ni, da je namen pooblastila za revizijo Banke Slovenije, ki ga zakon daje računskemu sodišču, omogočiti podlago za pregled praks nadzora iz sanacije bančnega sistema leta 2013. Težava, ki jo ima pri tem Banka Slovenije, se nanaša predvsem na to, kako bi morebitne nepravilnosti, ki bi jih ugotovilo računsko sodišče, vplivale na sodne postopke. »Jasno je, da lahko ima mnenje katerega koli državnega organa o tej problematiki [to je sanaciji bančnega sistema v letu 2013] prejudicialne posledice v kasnejšem sodnem postopku«, ki ga mora država zagotoviti lastnikom izbrisanih podrejenih obveznic. Spomnimo, gre za zahtevo ustavnega sodišča, da se bančnim razlaščencem zagotovi možnost učinkovitega pravnega varstva glede izdanih odločb Banke Slovenije.

Razkrivamo, kdo bi lahko bil novi partner Gorenja

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 13. dec.. 2017 Stran: 8

Strateški lastnik Finančni svetovalec Rothschild ima po naših informacijah jasna navodila za izbor

Ljubljana - Potem ko se je japonski Panasonic odločil, da se njegova pot z velenjskim proizvajalcem bele tehnike razide, se na obzorju kaže nov azijski partner. To naj ne bi bil na primer korejski velikan Samsung, temveč naj bi si po naših informacijah želeli partnerja iz Kitajske.


Kitajska skupina Midea je tisti strateški partner, ki bi si ga po naših neuradnih informacijah želeli v Gorenju. To azijsko skupino bi lahko Gorenje zanimalo zaradi možnosti prodora na evropski trg, ocenjujejo naši sogovorniki, Gorenje pa bi ta partner dopolnjeval, saj se njun prodajni asortiman na evropskem trgu ne križa. Midea je sicer vodilni svetovni proizvajalec klim in klimatskih sistemov.

Finančnega sklada načeloma ne bi

V Gorenju si lastništva finančnega sklada po naših informacijah ne želijo, uradno pa odgovarjajo, da glede iskanja strateškega partnerja »še ni prišlo do kakršnihkoli konkretnih nadaljnjih korakov«. »Oziroma, če bi se aktivnosti končale, bomo o podrobnostih takoj obvestili javnost,« zatrjujejo v Velenju. Med možnimi strateškimi partnerji sogovorniki omenjajo še kitajskega velikana Haier.

Razkrivamo: katerim bankirjem in politikom bodo brskali po transakcijskih računih

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke Datum: Tor, 12. dec.. 2017

Čigavi transakcijski računi pri slovenskih bankah zanimajo parlamentarno komisijo, ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu?

Preiskovalna komisija državnega zbora o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar, je pred dnevi na slovenske banke naslovila zahtevo za razkritje podatkov o njihovem premoženju in prometu na transakcijskih računih posameznih fizičnih oseb. 

Zanimajo jih podatki za obdobje med letoma 1997 in 2015, torej skupaj kar za 18 let. Na seznamu so po naših podatkih naslednja imena:

  • Janko Medja, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) v obdobju 2012–2016,
  • Božo Jašovič, predsednik uprave NLB v obdobju 2009–2011,
  • Marjan Kramar, predsednik uprave NLB v obdobju 2004–2009,
  • Matej Narat, nekdanji član uprave NLB (2002–2009)
  • Marko Jazbec, nekdanji član uprave NLB (2009–2013)
  • Alojz Slavko Jamnik, nekdanji član uprave NLB (2007–2009),
  • Andrej Hazabent, nekdanji član uprave NLB (2002–2007) in član uprave NKBM (1995–1997),
  • Milan Marinič, nekdanji generalni sekretar NLB,
  • Boris Zakrajšek, nekdanji član uprave NLB in predsednik uprave LHB Frankfurt,
  • Gorazd Jančar, nekdanji predsednik uprave NLB Interfinanz (Švica),
  • Marko Simoneti, nekdanji predsednik nadzornega sveta NLB v obdobju 2009–2012,
  • Matjaž Kovačič, nekdanji predsednik uprave Nove KBM (2005–2012),
  • Črtomir Mesarič, nekdanji predsednik uprave Nove KBM (2002–2005), pozneje direktor NLB Montenegro, 
  • Jurij Detiček, nekdanji predsednik uprave Adria Bank Dunaj,
  • Aleš Hauc, nekdanji predsednik uprave Nove KBM v obdobju 2012–2015
  • Uroš Čufer, nekdanji minister za finance v vladi Alenke Bratušek (2013–2014)
  • Mitja Gaspari, nekdanji guverner Banke Slovenije (2001–2007), pred tem minister za finance v vladah Janeza Drnovška, pozneje minister za razvoj v vladi Boruta Pahorja (2009–2011)
  • Jasna Iskra, vodja pravnega oddelka na Banki Slovenije,
  • Andrej Plausteiner, nekdanji direktor Urada za preprečevanja pranja denarja.

Pri naštetih komisija zahteva podatke tudi o prometu na računih njihovih podjetij ali podjetij v lasti njihovih ožjih družinskih članov.

Drugih imen na seznamu za zdaj ni. Hkrati je komisija od bank zahtevala tudi podatke za približno tristo oseb, za katere predvidevajo, da so v obdobju med letoma 1997 in 2015 obiskovale sedeže izbranih bank, ki so predmet preiskave, po naših podatkih za NLB in Novo KBM. Po neuradnih informacijah so na seznamu tudi nekateri novinarji in uredniki medijev.

Kdo na seznamu manjka

S seznama ni mogoče razbrati, po kakšnih kriterijih je komisija izbrala imena. 

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.