Mediji o malih delničarjih

V Telekomu ni prostora za dejavnosti z izgubo

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 13. jun.. 2017 Stran: 10

Pogovor z Nado Drobne Popovič, članico uprave SDH 

Spregovorila je o energetiki, Telekomu, Luki Koper in usodi holdinga. 

Ljubljana - SDH upravlja slabih 12 milijard evrov premoženja, čista dobičkonosnost pa je lani po prvih ocenah dosegla več kot pet odstotkov. Dovolj, da bo SDH obstal? »Ne bi želeli, da se portfelj zmanjšuje, prehaja na ministrstva, ker ta decentralizacija, nepreglednost in nejasen sistem upravljanja nas lahko pripeljejo tja, kjer smo nekoč že bili, ko rezultati niso bili ravno najboljši,« pravi članica uprave SDH Nada Drobne Popovič. 


Koliko znaša knjigovodska vrednost premoženja, ki je v upravljanju SDH, in koliko donos na kapital? 

Skupna vrednost kapitalskih deležev v neposredni lasti RS in SDH je konec leta 2015 znašala 11,6 milijarde evrov in se povečuje. Čista dobičkonosnost lastniškega kapitala se je prav tako povečala, in sicer za 2,9 odstotne točke v letu 2015, kar je znašalo 4,7 odstotka, in gre za izjemen napredek, saj je v preteklosti znašala dober odstotek. Gre za rezultate na podlagi konsolidiranih izkazov vseh skupin družb, ki jih imamo v upravljanju, torej portfelja RS in SDH. Prvi interni izračuni za lani so pokazali, da bodo rezultati za leto 2016 še boljši in da govorimo o povprečni več kot petodstotni čisti dobičkonosnosti lastniškega kapitala v družbah, ki jih imamo v upravljanju. 

Skoraj tretjino knjigovodske vrednosti premoženja predstavljajo naložbe v energetiki in večina te je za državo strateškega pomena. 

Iz NLB "radikalen" predlog Kranjcu

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Nejc Gole Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Tor, 06. jun.. 2017 Stran: 3

Bančna sanacija France Arhar: Od komisije nismo dobili denarja, le zahteve 

Ljubljana - »Potrdim lahko ta sestanek in predlog, da so razmere nevzdržne in da je morda čas za razmislek o tem ukrepu,« je nekdanji predsednik nadzornega sveta NLB Marko Simoneti odgovoril na vprašanje, ali sta leta 2012 s takratnim predsednikom uprave banke Božemjašovičem predlagala Marku Kranjcu, guvernerju Banke Slovenije, naj v največjo banko imenuje izredno upravo. 


Tako je Simoneti včeraj odgovoril na vprašanje na parlamentarni preiskovalni komisiji, ki preiskuje vzroke za bančno sanacijo. »Kranjec je bil nekoliko presenečen zaradi radikalnosti tega predloga,« je še dejal. 

Simoneti je poudaril, da bi bila potrebna dokapitalizacija NLB bistveno manjša, če bi jo država sanirala hitreje: »Menili smo, da ne pretiravamo in da potrebujemo več kapitala. Ta ocene so bile višje od tistih, ki so vodili državo.« 

Med nadzorniki Triglava tudi šef Gorenjske banke

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Rajko Stanković Datum: Sre, 31. maj. 2017 Stran: 5

Delničarji Zavarovalnice Triglav bodo po včerajšnji skupščini prejeli dividende v višini 2,50 evra bruto na delnico. Med novoimenovanimi nadzorniki naše največje zavarovalnice sta tudi Andrej Andoljšek, prvi mož Gorenjske banke, in nekdanji šef Zavarovalnice Triglav Milan Tomaževič.


Ker se sedanjim petim članom nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav čez približno dva tedna izteče mandat, so delničarji na včerajšnji skupščini imenovali nove nadzornike. To so: Nataša Damjanovič, izvršna direktorica Abanke za poslovanje s prebivalstvom, mednarodni svetovalec Mario Gobba, Žiga Škerjanec, pravnik v SDH, sicer pa nadzornik v Luki Koper in nekdanji član nadzornega sveta Heliosa, ter Andrej Andoljšek, predsednik uprave Gorenjske banke, in Milan Tomaževič, nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, štiriletno mandatno obdobje novi člani nadzornega sveta nastopijo 12. junija. Takrat se namreč izteče mandat dosedanjim članom nadzornega sveta, predstavnikom delničarjev, in sicer Dubravku Štimcu, Mariu Gobbu, Gregorju Roku Kastelicu, Rajku Stankoviču in Matiji Blažiču. Igorju Stebernaku, prvemu nadzorniku zavarovalnice, se mandat izteče šele junija 2020, med nadzorniki pa so še trije zaposleni. 

Novi nadzorniki, dividenda enaka kot lani

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: G.R., (Ba.Pa.) Teme: Rajko Stanković Datum: Sre, 31. maj. 2017 Stran: 8

Zavarovalnica Triglav Delničarji bodo dobili po 2,5 evra bruto za delnico - Lani za 29 odstotkov več čistega dobička 

Ljubljana - Delničarji Zavarovalnice Triglav so na včerajšnji skupščini odločili, da se za dividende nameni 56,8 milijona evrov bilančnega dobička oziroma 2,5 evra bruto za delnico. Obenem so imenovali tudi nove člane nadzornega sveta, saj sedanjim, predstavnikom delničarjev, 12. junija poteče mandat. 


Zavarovalnico Triglav bodo po novem nadzirali Nataša Damjanovič iz Abanke, Žiga Škerjanc iz SDH, Andrej Andoljšek iz Gorenjske banke in Milan Tomaževič, upokojenec, sicer pa nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav. Mariu Gobbu iz svetovalnega podjetja Access Corporate Finance Partners iz Londona, ki je že doslej nadziral zavarovalnico, pa so zaupali še en štiriletni mandat. 

Doslej so zavarovalnico nadzirali Dubravko Štimac, Mario Gobbo, Gregor Rok Kastelic, Rajko Stankovič in Matija Blažič. 

O preostalem dobičku v naslednjih letih 

Na skupščini so delničarji soglašali, da se od 82,4 milijona evrov bilančnega dobička za leto 2016 nameni za izplačilo dividend 56,8 milijona evrov. V naslednjih letih pa se bo odločalo o preostalih 25,6 milijona evrov. Dividenda za delnico je enaka kot lani, in sicer 2,5 evra bruto, prejeli jo bodo delničarji, ki bodo 15. junija vpisani v delniško knjigo. 

Zavarovalnica Triglav je preteklo leto končala s 75,3 milijona evrov čistega dobička, kar je 29 odstotkov več kot leto prej. Obseg zbranih premij se je povečal za odstotek na 593 milijonov evrov. Skupina Triglav, v kateri so še zavarovalnice na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Srbiji in Makedoniji, je obseg zbranih premij povečala za dva odstotka na 936 milijonov evrov. 

Dobiček bo med 70 do 80 milijoni 

Izplačilo dividend ne bo več brezplačno

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 26. maj. 2017 Stran: 9

Novi stroški Borzne hiše in banke bodo lahko delničarjem zaračunale nadomestilo za nakazilo dividend - Kriv je nov sistem 

Ljubljana - Delničarjem po ukinitvi registrskih računov pri KDD grozijo vedno novi stroški. Potem ko so morali delnice prenesti na plačljive registrske račune pri bankah in borznoposredniških družbah, bodo zdaj morali plačati še nadomestilo pri izplačilu dividend. To bo najbolj prizadelo prav male delničarje. 


Sprememba je povezana z vstopom v mednarodni poravnalni sistem borznih poslov T2S, ki smo se mu priključili februarja in ki vključuje kliriško-depotne družbe. Doslej je delničarjem dividende neposredno nakazoval izdajatelj, ki je opravil tudi 25-odstotni davčni odtegljaj, po novem pa ne bo več tako. Izdajatelj bo po novem denar nakazal Klirinško -depotni družbi (KDD), ta pa članom, torej banki ali borzni hiši. Ta bo nato plačala stroške KDD, preverila lastništvo delnic, odtegnila davek in delničarju nakazala dividendo, za kar pa bo lahko zaračunala tudi nekatere stroške skupaj z 22-odstotnim davkom na dodano vrednost. 

Skrivanje cen 

Ti stroški se po neuradnih informacijah utegnejo gibati med najmanj 60 centi do več kot deset evrov. Po neuradnih zato, ker borzne hiše in banke te podatke skrivajo. Na naša vprašanja o njihovih cenah niso odgovorile in niti iz njihovih cenikov tega z gotovostjo ni mogoče razbrati ali pa konkretnih cen niso razkrile. 

V Abanki zaračunavajo štiri evre za nakazilo plus 60 centov stroška za KDD. V BKS banki za zdaj zaračunavajo le 60 centov stroška KDD, s 1. junijem pa bodo uvedli pribitek za nakazilo. Koliko, niso razkrili. V NLB razmišljajo o uvedbi novih nadomestil v zvezi z izvedbo dodatnih storitev, ki bi jih za konkreten primer izplačila dividend vezali na posamezno izplačilo. Koliko bo to znašalo, niti oni niso povedali. Iz Alte, Ilirike in Gorenjske BPH odgovorov sploh nismo dobili. Prve praktične izkušnje s tem je pričakovati že prihodnji teden, ko bo dividende izplačal Salus, sredi junija bo to storila Zavarovalnica Triglav, le nekaj dni za tem pa Sava Re. Doslej so se delničarji s tem, da izdajatelju niso posredovali računa za nakazilo, lahko odpovedali dividendam. Po novem pa to ne bo mogoče, razen če posredniška družba oziroma banka ne bo imela računa delničarja. 

Do dividend pa ne bodo mogli tisti, ki še imajo delnice na ukinjenih registrskih računih KDD, ki jih je še skoraj 90.000. Za izplačilo bodo delnice morali prenesti na trgovalni račun. 

Strošek za male delničarje 

Zmagal je "naš"

Medij: Primorske novice (Primorska) Avtorji: Furlanič Lea Kalc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Pet, 26. maj. 2017 Stran: 8

Terčonovi na skupščini sežanskega komunalnega podjetja preglasovali Poljanška 

Na včerajšnji skupščini Komunalno stanovanjskega podjetja Sežana, čigar največji, a ne večinski lastnik so kraške občine, so za tretjega nadzornika imenovali Jožefa Strnada. Ta naj bi zastopal interese malih delničarjev, a ker je zaposlen v KSP in svetnik v komenski občini, oboji pa že imajo svojega člana v nadzornem svetu, bo Društvo malih delničarjev njegovo imenovanje izpodbijalo na sodišču. 


SEŽANA ► Kraške občine, ki so s 40 odstotki delnic največje lastnice KSP v nadzornem svetu KSP zastopa Boris Hlačar, zaposlene pa Miran Furlan. Na včerajšnji skupščini Komunalno stanovanjskega podjetja Sežana je bilo na dnevnem redu imenovanje tretjega nadzornika, predstavnika kapitala oziroma malih delničarjev. 

Tretji nadzornik je Jožef Strnad 

25-odstotni lastnik KSP Leopold Poljanšek (prek podjetij Spira pet in Lagerfin) je ob podpori Društva malih delničarjev že pred skupščino predlagal Ljubišo Stanojeviča, a je včeraj, tako kot smo napovedali, prišlo do preobrata. Skupina malih delničarjev, ki ima v lasti enajst odstotkov kapitala KSP je za predstavnika kapitala predlagala Jožefa Strnada. "Med podpisanimi predlagatelji je bil tudi Vojko Terčon, v podjetju prav tako zaposlen kot vodja gradbene dejavnosti," je včeraj po skupščini povedal predsednik Društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stankovič. 

"Njihov predlog je bil sprejet s 67-odstotno večino, 32 odstotkov je glasovalo proti, eden od delničarjev, lastnik 7,6 odstotka delnic KSR seje vzdržal. Zato o Stanojeviču niso glasovali. Na skupščini so bili prisotni zastopniki 96 odstotkov kapitala," je še povedal Stankovič, ki se je skupščine udeležil na Poljanškovo prošnjo, da bi kot eden večjih lastnikov KSP v nadzornem svetu zagotovil neodvisnega, zunanjega strokovnjaka. 

Imenovanje gre na sodišče 

Jožef Strnad namreč to ni, pravi Stankovič, saj je zaposlen v KSP kot vodja stanovanjsko - nepremičninskega sektorja. 

Bo novi nadzornik sežanske komunale "naš" ali "vaš"?

Medij: Primorske novice (Primorska) Avtorji: Furlanič Lea Kalc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sre, 24. maj. 2017 Stran: 11

Na četrtkovi skupščini Komunalno-stanovanjskega podjetja Sežana utegne priti do merjenja sil za tretje mesto v nadzornem svetu

Komunalno-stanovanjsko podjetje Sežana d.d. (KSP) bo kmalu nadzoroval nov nadzorni svet. Predstavniku kapitala Vojku Terčonu namreč poteče mandat. O njegovem nasledniku, ki ga je predlagal drugi največji posamični delničar Leopold Poljanšek, bodo glasovali na jutrišnji skupščini. Vendar se utegnejo zadnji trenutek karte premešati tako, da občine, ki so največje lastnice KSR Poljanškovega kandidata ne podprejo in v glasovanje predlagajo svojega.


SEŽANA ► "Da bi predlagal čim bolj nevtralnega in strokovnega kandidata za novega nadzornika, ki bo zastopal manjše delničarje KSP, sem za pomoč pri izbiri zaprosil Društvo malih delničarjev Slovenije. Predlagali so Ljubišo Stanojeviča, sicer arhitekta, ki ima vse strokovne kompetence za nadzornika in dolgoletne izkušnje v gospodarstvu," nam je pred skupščino delničarjev Komunalnega stanovanjskega podjetja Sežana, povedal Leopold Poljanšek. Je lastnik podjetja Spira pet, ki je lani na dražbi kupilo delnice Kraškega zidarja v stečaju oziroma 17,22 odstotka delnic KSP. O Ljubiši Stanojeviču, ki ga je poleg Poljanska podprlo še z njim povezano podjetje Lagerfin, sicer 7,75-odstotni lastnik KSR bodo glasovali jutri na skupščini podjetja.

Župani o tretjem nadzorniku

Sodni postopki glede bančnih razlastitev šele leta 2018

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 10. maj. 2017 Stran: 2

Sanacija bank Sprejetje zakona šele jeseni - Rok za vložitev tožb naj bi bil eno leto - Ministrstvo podatkovni sobi ni nenaklonjeno 

Ljubljana - Zdaj je ze jasno, da vlada ne bo ulovila šestmesečnega roka za odpravo neustavnosti v zvezi s pravnim varstvom razlaščenih lastnikov delnic in podrejenih obveznic, ki se bo iztekel sredi maja, vse pa kaže, da se bo sprejetje zakona, ki naj bi to uredil, zamaknilo v jesen.


Potem ko se je sredi aprila iztekel rok za pripombe na predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki so ga na ministrstvu za finance pripravili za odpravo ugotovljene neustavnosti, zakon še ni pripravljen za obravnavo v vladi. Ministrstvo med drugim še vedno čaka na mnenje Evropske centralne banke (ECB), ki ga mora v zvezi s tem pridobiti. Kot je mogoče izvedeti, to pomeni, da predlog zakona v vladi ne bo sprejet do 18. maja, da bi se še lahko uvrstil na junijsko sejo državnega zbora. Poslanci naj bi tako o njem odločali šele jeseni. To kaže, da vlada ne bo ujela šestmesečnega roka za odpravo neustavnosti, ki ji ga je naložilo ustavno sodišče in se bo izteklo sredi tega meseca. 

Rahljanje omejitev 

Kot smo poročali, so razlaščeni vlagatelji oziroma njihovi odvetniki pa tudi sodišča in pravobranilstvo na predlog zakona podali kar nekaj pripomb. Ena od ključnih je letela na to, kdo lahko vlaga tožbe, saj je zakon vlaganje samostojnih tožb predvidel le za razlaščence z vsaj desetino delnic ali 100.000 evrov terjatev, kar pa predstavlja problem za male delničarje NKBM in NLB, prvih je bilo za 9,3 odstotka, drugih za 10,9 odstotka. Katere pripombe bodo sprejeli, na ministrstvu še ne razkrivajo, po naših informacijah pa glede omejitev menda razmišljajo o drugačni rešitvi, a nekatere omejitve bodo ostale, sicer bi tožbe v nasprotnem primeru lahko povsem zasule pristojna sodišča. 

Skrb za razkrivanje informacij 

Spopad v Iskri končan: Šešokovi od Godca odkupili delnice

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 10. maj. 2017 Stran: 5

Spor med lastnikoma Iskre - dolgoletnim predsednikom uprave Dušanom Šešokom in nekdanjim dolgoletnim članom uprave Jožetom Godcem - je zglajen. Nem ška družba Taxgroup v lasti Šešokovih sinov je namreč od Godca odkupila Iskrine delnice. 


Z odkupom dobrih 30 odstotkov delnic od Jožeta Godca, nekdanjega dolgoletnega člana uprave Iskre, odgovornega za finance, nazadnje pa prokurista, je družina Šešok - oče Dušan, skupaj s sinovoma Matijo in Klemnom - postala 84,5-odstotna lastnica Iskre. Dodatnih 10 odstotkov delnic je od Godca odkupila Iskra kot lastne delnice. Še preden so Šešokovi od Godca pridobili slabo tretjino delnic, je imel dolgoletni predsednik uprave Dušan Šešok v lasti 53,4 odstotka Iskrinih delnic. 

Mali delničarji, lastniki dobrih petih odstotkov delnic, bodo te lahko v kratkem prodali. Nemška družba Taxgroup, prek katere Matija in Klemen Šešok obvladujeta istoimensko slovensko svetovalno družbo, je namreč včeraj objavila prevzemno namero za nakup vseh delnic Iskre. Za delnico namerava odšteti 4,83 evra. v primeru, da bodo delnice prodali vsi delničarji, bo Taxgroup ta nakup stal okoli 900.000 evrov. 

Odkup delnic in izplačilo dividend 

Za nakup 31-odstotnega paketa delnic je Taxgroup Godcu odštel dobrih pet milijonov evrov. A za njegov umik to še ne predstavlja celotnega aranžmaja. Dodatnih 10 odstotkov delnic je namreč od Godca, kot lastne delnice, odkupila Iskra. Od 1,62 milijona evrov, kolikor jih je Godec prejel iz tega naslova, je Iskra 681.000 evrov plačala s hrvaško družbo Cavae Romanae iz Umaga, lastnico večje zazidljive nepremičnine. K temu je treba prišteti še za 900.000 evrov dividend, kolikor jih je Godec prejel minuli mesec, od skupno izplačanih 2,2 milijona evrov dividend. To pomeni, da je Godec za odhod iz lastništva Iskre iztržil približno 7,6 milijona evrov. 

In kako je bil financiran nakup skoraj tretjine delnic Iskre, ki jih je od Godca odkupil nemški Taxgroup? »Z bratom imava dovolj denarja. Sva lastnika Taxgroupa, ene od večjih svetovalnih družb v Sloveniji, poleg tega pa obvladujeva številne nepremičnine. Del potrebnih sredstev pa sva najela pri banki,« je odgovoril Matija Šešok. 

»V lastništvu za vekomaj« 

Koliko milijard evrov štrli iz naše bančne luknje?

Medij: Primorske novice (7. val) Avtorji: M. Tina Valenčič Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 05. maj. 2017 Stran: 15

Smo slovensko bančno luknjo napolnili s preveč milijardami? Samo za največjo banko naj bi porabili milijardo preveč 

Če gre verjeti nekaterim ekonomistom, bančnikom in celo kriminalističnim izsledkom, je bila slovenska bančna luknja dejansko preplitva za vse davkoplačevalske milijarde, ki so poniknile vanjo. Po nekaterih ocenah naj bi samo za sanacijo največje banke namenili milijardo evrov preveč. Vseh napak pri sanaciji bank pa naj bi bilo za vsaj slabe tri milijarde evrov. Po bančni luknji bodo evropskim opozorilom navkljub lahko brskali domači revizorji. A le omejeno, saj do nekaterih dokumentov domače krovne banke ne bodo imeli dostopa. Povprečen državljan, ki bi svoj vložek v sanacijo bank lahko namenil, denimo, lepemu luksuznemu eksotičnemu potovanju, pa se bo moral zadovoljiti s temi (omejenimi) izsledki. 


Z bančno luknjo se že leta ukvarjajo bančniki, politiki, kriminalisti in nenazadnje tudi čisto običajni državljani. Kako tudi ne, saj je bila zadnja finančna injekcija za pomoč bankam leta 2013 tako "debela", da je preprosto ne gre kar tako "požreti". Dobre tri milijarde evrov je davkoplačevalce stalo zadnje reševanje bank pred štirimi leti. In prav zaradi pomislekov in domnev, da je bila celotna sanacija predimenzionirana za več milijard evrov, si ljudje želijo tudi epilog te zgodbe. Verjetno nihče v Sloveniji sicer ne računa na takšen zaključek, kot so ga v svoji bančni zgodbi spisali Islandci. Ta država s komaj nekaj več kot 300.000 prebivalci je namreč z zaprtjem 30 bankirjev in finančnikov, ki so zakrivili propad treh bank leta 2008, postala vzor zahodnega sveta v tem, kako preganjati kaznive prakse v bančništvu. Kako si bomo zaključek zgodbe spisali doma, pa bo moral pokazati čas. 

Kam so šle milijarde? 

Marsikdo je leta 2013 verjel, da je velika davkoplačevalska injekcija bankam res potrebna. Do zadnjega centa. O tem so državljane prepričevali bankirji, ne le domači, tudi evropski, tisti iz Evropske centralne banke osrednje finančne institucije v evroobmočju. In če je guverner Slovenske banke Boštjan Jazbec tedaj dejal, da "bodo slovenske banke po dokapitalizaciji ene bolje dokapitaliziranih v evro območju", laiki v to niso mogli dvomiti. 

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.