Mediji o malih delničarjih

Logarjeva odstopila iz revizijskega odbora BS

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Banke Datum: Sre, 15. nov.. 2017

Prekipelo ji je zaradi novega poslovnika, ki ga je sprejel svet centralne banke.

Ljubljana – Romana Logar ni več članica revizijskega odbora Banke Slovenije. Konec septembra je namreč s te funkcije protestno odstopila, saj meni, da guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in svet banke ne želita učinkovitega revizijskega obora, ampak ga ohranjata le zaradi boljšega videza.

Logarjeva, ki je bila članica revizijskega odbora centralne banke že v mandatu med letoma 2013 in 2016, izjav ne daje. Iz dokumenta, ki smo ga pridobili v uredništvu, pa izhaja, da se je Logarjeva za odstop odločila potem, ko je svet Banke Slovenije (BS) na predlog guvernerja sprejel nov poslovnik revizijskega odbora, ne da bi se o tem prej posvetoval s tem odborom.

Logarjeva je v odstopni izjavi zapisala, da je guverner brez pojasnila zavrgel predlog poslovnika, ki ga je sestavil revizijski odbor, in namesto njega pripravil svoj predlog, ki da je zgolj prepis splošnega akta Evropske centralne banke, ki ne vsebuje mednarodnih določb, potrebnih za pregledno in uspešno delo tega organa.

Izpostavila je še, da revizijski odbor ne bo imel možnosti spremljanja zunanjega revidiranja, čeprav so ugotovitve ene od notranjih revizij vzbudile dvom o neodvisnem in kakovostnem revidiranju izkazov BS. Nalogo zunanjega revizorja tam opravlja družba Ernst & Young. Logarjeva je pri tem opozorila, da ta družba revidira tudi našo največjo banko, pri tem pa ima BS po zakonu možnost zavrniti revizijsko poročilo bank, zato se postavlja vprašanje neodvisnosti takšnega revizorja.

Več notranjih članov

Zakaj preiskava smrti v Luki Koper stoji? Ker ima država le enega inšpektorja.

Medij: Siol.net Avtorji: Tomaž Modic, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 14. nov.. 2017

Delovna nesreča v Luki Koper, ki se je zgodila 29. julija letos in v kateri je bolgarski delavec izgubil življenje, je posledica divjega zahoda na področju najemanja zunanjih izvajalcev pristaniških storitev (IPS) v koprskem pristanišču.

To je ena od ključnih ugotovitev posebne revizije poslov med Luko Koper in IPS, ki so jo opravili v družbi Pricewaterhouse Coopers (PWC). 

Z njo se bodo na decembrski izredni skupščini Luke Koper seznanili tudi delničarji, o čemer smo poročali včeraj. Hkrati smo napovedali, da bi lahko država kot največja lastnica družbe po tej reviziji upravi Luke Koper izrekla nezaupnico.

V njej so revizorji potrdili številne očitke o nepravilnostih v procesih in organizaciji dela v Luki Koper, sume kršenja delovnopravne zakonodaje, ki bi lahko imela večmilijonske posledice na družbo, ter pomanjkljiv nadzor nad varnostjo in delom IPS.


Luka Koper: revizija ni ugotovila nobene nezakonitosti

“Revizija ni izpostavila nobene nezakonitosti,” se je uprava Luke Koper danes odzvala na ugotovitve revizorjev PWC. Po njihovih besedah iz revizije izhaja, da ima Luka Koper izdelan in preverljiv sistem naročanja pristaniških storitev ter vzpostavljen nadzor.

“Na tem področju nikakor ne vlada ‘divji zahod’, kakor se je poskušalo to področje zlonamerno prikazati v javnosti. Revizija opozarja na določena tveganja, ki se jih v družbi zavedamo, saj smo jih tudi sami prepoznali in v zvezi s tem smo že sprejeli ustrezne ukrepe,” so pojasnili.

Na posamezne ugotovitve iz revizorskega poročila bo uprava družbe podrobno odgovorila v naslednjih dneh.


Že pred tem so drugi državni organi ugotovili, da gre za "suženjsko delo" z nizkim plačilom, ogromno denarja pa se dvigne v gotovini in izgine neznano kam.

Več o ugotovitvah posebne revizije pišemo v nadaljevanju.

Zaščitili prvega sindikalista

Medtem so se v Luki Koper, ki na sodišču že izpodbija ugotovitve delovne inšpekcije o tragičnem dogodku, očitno odločili, da bodo zaščitili enega od vpletenih, Mladena Jovičića, predsednika sindikata žerjavistov in člana nadzornega sveta.

Za žerjavom, ki je v poznih popoldanskih urah 29. julija stisnil delavca, medtem ko je ta čistil skladišče na terminalu sipkih tovorov, je sedel prvi sindikalist in eden od najbolj vplivnih ljudi v Luki Koper. Delavec je na kraju nesreče umrl zaradi poškodb.

Pokojni delavec je sicer delal za podjetje Konteso, ki je v lasti Igorja Babiča, brata Bojana Babiča, direktorja potniškega terminala v Luki Koper. Podjetje je bilo ustanovljeno v začetku lanskega leta, z Luko Koper pa je ustvarilo več kot 600 tisoč evrov prometa.

V Luki Koper so Jovičiću po naših informacijah nedolgo po dogodku odpovedali pogodbo o zaposlitvi in z njim sklenili novo. Uradno so ga prezaposlili na drugo delovno mesto, po navedbah več virov pa so ga s tem v resnici rešili pred morebitno krivdno odpovedjo.

Morebitne kršitve, ki bi mu jih dokazali na podlagi preiskave nesreče, bi namreč storil na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki ne velja več.

"Luka Koper je pravočasno sprožila in izpeljala vse predvidene postopke. Zaradi varovanja osebnih podatkov pa vam na preostala vprašanja žal ne moremo odgovoriti," so bili v Luki Koper skopi s pojasnili o Jovičiću.

Upravi Luke Koper grozi nezaupnica na skupščini lastnikov

Medij: Siol.net Avtorji: Tomaž Modic, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 13. nov.. 2017

Izredna skupščina Luke Koper, po kateri bo znano več o usodi uprave Dragomirja Matiča, bo 14. decembra.

Na današnji seji je nadzorni svet Luke Koper, ki mu predseduje Rado Antolović, obravnaval ugotovitve posebne revizije družbe PWC.

Ta je pregledovala poslovno sodelovanje Luke Koper z lokalnimi podjetji, izvajalci pristaniških storitev, ki so znana tudi kot "gazde". Od njih najemajo delavce, pri tem pa se že dalj časa pojavljajo očitki o nepravilnostih in izkoriščanju.

Na decembrski skupščini bodo med drugim zamenjali tudi revizorsko družbo KPMG. Ta je bila konec junija letos izbrana za revizijo letnih izkazov za poslovna leta 2017, 2018 in 2019.

Nadzorni svet Luke Koper je po naših informacijah ugotovil, da je KPMG v navzkrižju interesov zaradi drugih poslov v družbi in da ne more neodvisno revidirati njenih bilanc.

Na tej skupščini naj bi država kot večinska lastnica Luke Koper izrekla tudi nezaupnico zdajšnji upravi pod vodstvom Dragomirja Matiča. Po zakonu o gospodarskih družbah lahko nadzorni svet odpokliče posameznega člana uprave, če mu skupščina izreče nezaupnico.

Gre torej za akt, ki ga lahko nadzorniki spoštujejo ali pa tudi ne, vendar je mogoče pričakovati, da bodo na podlagi večinske volje lastnikov v prihodnjih mesecih zamenjali upravo.

Posebna revizija spornih poslov

Očitki, ki v zadnjem obdobju letijo na Matičevo upravo, so:

  • slabši rezultati, izkoriščenost opreme in prenizek donos v primerjavi s pristanišči v regiji, zaradi česar bi morala Luka Koper dosegati višje dobičke,
  • divji zahod na področju najemanja izvajalcev pristaniških storitev, kjer so državni organi ugotovili, da gre za "suženjsko delo" z nizkim plačilom, ogromno denarja pa se dvigne in izgine neznano kam.

V Slovenskem državnemu holdingu (SDH) so zato izglasovali posebno revizijo poslovanja in junija letos na skupščini izbrali družbo PWC, ki bi pregledala domnevno sporne posle Luke Koper z izvajalci pristaniških storitev (IPS). Finančna uprava (Furs) in delovna inšpekcija sta namreč že ugotovili številne nepravilnosti.

Onezaveščena Cerkljanska

Medij: Delo (Mnenja) Avtorji: Blaž Močnik Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 07. nov.. 2017 Stran: 5

Cerkljanska saga s Certo holdingom dobiva po rušenju nekdanjega vodstva, prekupčevanju z delnicami in sodnimi procesi novo serijo epizod na temo - sodnih procesov. Precej neizvirno. Povod za to sta dve nedavni skupščini, posledica pa sta dve vodstvi holdinga, ki morata v medsebojnem (sodnomedijskem) spopadu zgolj izgubljati čas. Kajti ena stran je spregledala ali pa si noče priznati, da je po vsaj desetletju apatične stagnacije in poslovni brezidejnosti Cerkljansko - nekdaj uspešni gospodarski mikrokozmos, čeprav še tako introvertiran - ujel čas, ki mu ponuja novo priložnost. Nova priložnost pa so lahko novi obrazi, ker imajo prejšnji že precej gub, mlajših pa ni, ker jih generacija samozadostnežev ni hotela spustiti zraven.

Kakor koli, nekdaj je omenjeni holding simboliziral hribovsko okolje, ki seje zedinilo z več kot dvema milijonoma delnic. Danes jih 40 odstotkov obvladuje družba Postojnska jama, glede na izid (ene) skupščine pa skoraj dve tretjini kapitalskega razmerja. To je znanilec novih časov, ne glede na to, koliko to nekomu ni všeč.

Strmoglavljenje pri varstvu malih delničarjev

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sob, 04. nov.. 2017 Stran: 9

Lestvica Pri kazalniku zaščite izgubili kar petnajst mest, pri pogojih poslovanja pa sedem 

Ljubljana - Slovenija je na najnovejši lestvici Svetovne banke o pogojih poslovanja med 190 državami na svetu zasedla 37. mesto, potem ko je bila na zadnji sedem mest više. Največji padec analitiki ugotavljajo pri kazalniku zaščite malih delničarjev; z devetega smo padli na 24. mesto. 


V Agenciji za trg vrednostnih papirjev so nad številkami, ki jih prinaša nova lestvica, presenečeni in z njo niso bili seznanjeni. Lestvico z omenjenimi ocenami je sicer Svetovna banka objavila med minulimi prazniki. Tudi v Skupini Alta, največji finančni instituciji na področju upravljanja premoženja, investicijskega svetovanja m investicijskega bančništva, ki je imela konec lanskega leta skoraj 90 tisoč strank, so se odrekli razlagi o razlogih za strmoglavljenje in padec za kar petnajst mest. 

Rajko Stankovič, predsednik Društva malih delničarjev Slovenije, pa ocenjuje, da je to morebiti posledica neuspešnega preganjanja gospodarskega kriminala pri nas, ki je razlastil številne delničarje. »Najbolj sveža je razlastitev delničarjev in lastnikov obveznic bank, pri kateri si Banka Slovenije in finančno ministrstvo prizadevata zakonodajne rešitve napisati tako, da epiloga ne dobi vsaj še nekaj let. In se skrivajo za domnevno tajnostjo. Priročen je izgovor, češ da so vsi špekulanti, ki so verjeli v bančne delnice in obveznice ter v potrjene prospekte. Marsikateri tujec je tudi tu nasedel in morda je tudi tak glas prišel do Svetovne banke,« razmišlja Stankovič. 

Prva obletnica odločitve 

Zapravljena priložnost za aplavz

Medij: Dnevnik (Ostalo) Avtorji: Bucik Nataša Ozebek Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 03. nov.. 2017 Stran: 16

CERTA HOLDING

Zgodba delničarjev s cerkljanskih hribovje bila dolga leta zelo običajna, dolgočasna in nevredna medijskih objav. Okoli 2000 malih delničarjev je verjetno vedelo, da obstajajo skupščine delničarjev, a udeleževali se jih niso. Ljudski glas v Cerknem pravi, da sojih pobirali po gostilnah, da sta bila na skupščini vsaj dva ali trije. Enkrat na leto so se jim raztegnila usta, ko so na bančne račune dobili nakazane dividende. Za večino delničarjev to niso bile bajne vsote, so si pa laže privoščili kakšno porcijo čevapčičev in pivo več na farnem prazniku. Približno 25 let je bilo tako.

O tej zgodbi tudi danes ne bi pisali, če se lani ne bi zapletlo. Vodstvo Certe holdinga, ki mu dotlej mali delničarji niso gledali pod prste, je odprlo pot razprodaji njihovega z zgaranimi rokami prisluženega premoženja. Na trgu se je pojavil skriti kupec in prvič v zgodovini cerkljanskega delničarstva na noge spravil bolj in manj ozaveščene delničarje, v Cerkno priklical medije, varnostnike in policijo, nato pa eno leto zaposloval še sodnike. Skritemu kupcu in vodstvu holdinga se je po robu krčevito postavila civilna iniciativa Ozaveščena Cerkljanska. V prvi bojni liniji so jo zastopala Cerkljanom znana imena: nekdanji župan, dva nekdanja direktorja hotela, nekdanji direktor Certe in drugi podporniki iz vrst znanih cerkljanskih družin. Z množično podporo ljudstva se je zdela njihova bitka zmagovalna. In če bi šlo vse po sreči (in njihovih predvidevanjih), bi bili danes to junaki Cerkljanske. Odgnali bi skritega kupca, zasedli dobre položaje v cerkljanskem gospodarstvu in uredili še tisto, česar prej v dveh desetletjih niso. Na lokalnih volitvah drugo leto pa bi izvolili še svojega župana. Ljudje bi jim ploskali.

Nasprotniki Batagelja izpeljali vzporedno parkiriščno skupščino

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Ozebek Nataša Bucik Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 03. nov.. 2017 Stran: 5

CERTA HOLDING

Medtem ko je Marjan Batagelj na skupščini delničarjev dosegel zamenjavo nadzornikov Certe holdinga, se je spodaj na parkirišču zgodila vzporedna skupščina. Na njej so njegovi nasprotniki imenovali svoj nadzorni svet. Pravniki menijo, daje takšna skupščina nična.


Ob ponedeljkovi skupščini delničarjev Certe holdinga se je vzporedno, številnim novinarjem in javnosti prikrito, na parkirišču pred stavbo uradnega dogajanja odvila še ena skupščina. S pomočjo odvetnika Vladimirja Biliča in notarke Sonje Železnik so jo izvedli predstavniki civilne iniciative Ozaveščena Cerkljanska, ki nasprotujejo Batageljevemu vstopu v holding. Včeraj je v javnosti zaokrožil zapisnik vzporedne skupščine, notarka Zeleznikova, ki ga je podpisala, o tem ni želela dajati nobenih izjav. Odgovoriti ni želela niti na vprašanje, ali je listina sploh pristna, saj skupščine nihče od prisotnih ni videl.

Pooblaščenci že prej angažirali svojo notarko

A izkazalo se je, da zapisnik ni šala. Se preden je Marjanu Batagelju s svojim lastništvom v holdingu (49,1 odstotka), pomočjo Ilirike in krepko podporo ostalih malih delničarjev (potrdila za zastopanje mu je oddalo 226 delničarjev) na regularni skupščini uspelo zamenjati nadzornike v holdingu, je na parkirišču osem pooblaščencev delničarjev že izpeljalo svojo vzporedno skupščino. Z 20 odstotki glasovalnih delnic so soglasno imenovali nadzorni svet - z drugačnimi imeni, kot jih je predlagal Batagelj. Za prvega moža nadzornega sveta so denimo imenovali drugega največjega lastnika Jožefa Močnika, ki je medtem sedel na regularni skupščini. Po neuradnih podatkih pa naj bi ta nadzorni svet kasneje na konstitutivni seji imenoval tudi novega predsednika holdinga. To naj bi bil Sergej Racman, podjetnik, ki je v Ljubljani zgradil in potopil družbo Kolosej, na Primorskem pa se je neuspešno potegoval za gradnjo igralniško-zabaviščnega središča. Racman je trenutno lastnik 1,6 odstotka delnic Certe holdinga in čeprav v civilni iniciativi pred dnevi niso hoteli potrditi povezave z Racmanom, so zdaj njihove povezave jasne. Odvetnik civilne pobude Ozaveščena Cerkljanska tega ni želel ne zanikati in ne potrditi.

Ob koliko milijonov je Luka Koper zaradi tožb?

Medij: Delo (Kronika) Avtorji: Boris Šuligoj Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 03. nov.. 2017 Stran: 8

Zavrnjen tožbeni zahtevek Do zdaj uspešni samo z eno tožbo, a odškodnine od Roberta Časarja ne morejo izterjati 

Koper - Koliko milijonov evrov je Luka Koper izgubila v odškodninskih tožbah, ki jih vlaga na zahtevo velikih delničarjev zato, ker je revizija družbe Pricevvaterhousecoopers (PWC) leta 2010 ugotovila, da je uprava Roberta Časarja od 2005 do 2009 s svojimi odločitvami povzročila za 32,6 milijona evrov škode? To vprašanje si postavljajo mali delničarji potem, ko je v javnost prišla novica, da je Luka izgubila še šesto odškodninsko tožbo. 


Šesta tožba je bila uperjena proti osmim nekdanjim članom nadzornega sveta: Marjanu Bezjaku, Olgi Franca, Metodu Mezku, Marku Valentinčiču, Bojanu Zadelu, Orjanu Banu, Borisu Bradaču in Nebojši Topiču (predsedniku Borisu Popoviču je tedaj potekel mandat in ni odločal). Revizija PWC je namreč ugotovila, daje 25,8 milijona evrov vreden nakup slovaške družbe Trade Trans Invest (TTI) koprskemu logistu povzročil za 19,6 milijona evrov škode. Revizorji so ocenili, da bi družba TTI nekoč lahko bila vredna 258 milijonov evrov, zato je Luka po vodstvom Roberta Časarja (zdaj zaprtega na Dobu) leta 2008 plačala 25,8 milijona evrov za desetinski delež. 

Z več tožbami zahtevali 32,6 milijona evrov 

V Luki so se odločili, daso namesto ene tožbe (za 32,6 milijona) vložili šest manjših, doslej pa so pet tožb že pravnomočno izgubili. Šesti in tudi po znesku najzahtevnejši primer so na sodišču razdelili na dva dela. Samo v tem primeru terjajo odškodnino tudi od nadzornikov. V isti zadevi poteka tudi kazenska obravnava proti upravi (Robert Časar, Aldo Babic, Marjan Babic in Boris Marži), vendar namerava sodišče počakati na razplet v kazenskem postopku in šele potem nadaljevati tudi v odškodninskem zahtevku proti upravi (ravno tako 19,6 milijona evrov). 

Vojna v vrhu Banke Slovenije

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 26. okt.. 2017

Razkol v vrhu Banke Slovenije, regulatorja domačega bančnega sistema, je vse večji.

Nesoglasja med guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem in viceguvernerji po naših informacijah tako že hromijo normalno delovanje te institucije. Najnovejše jabolko spora je vodja nadzora bančnega poslovanja Matej Krumberger, ki je že vrsto let tarča kritik zaradi pomanjkljivega nadzora bank v letih pred njihovo sanacijo.

Krumbergerja se je želel znebiti že Kranjec

Krumberger je bil na položaj imenovan leta 2009, tik po izbruhu finančne krize. Že nekdanji guverner Marko Kranjec mu je očital preblag pristop pri nadzoru bank in zadrževanje nekaterih informacij.

"Nadzor vsebinsko ni bil na višini, ki je bila takrat potrebna. Po mojem stališču je bil nadzor že od leta 2007 preveč toleranten. Bil je premalo strog, v nadzoru je škripalo," je Kranjec pozneje govoril na zaslišanju pred državnozborsko preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar.

Leta 2013 je zato Kranjec želel Krumbergerja razrešiti s položaja, a je temu nasprotovala Stanislava Zadravec Caprirolo, tedanja viceguvernerka, odgovorna za nadzor, ki od letos vodi Združenje bank.

Molčal je v Probanki

Kranjec je kmalu odšel iz Banke Slovenije, nasledil pa ga je Jazbec. Septembra 2013 je Banka Slovenije odredila nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke.

To je spet odprlo vprašanje o tem, kaj je nadzor centralne banke počel v letih pred tem. Sploh ker je tudi Krumberger pozneje pred komisijo priznal, da so prve težave v Factor banki zaznali že leta 2010, torej tri leta prej.

Na odprtem delu zaslišanja Krumberger ni želel odgovoriti na vprašanje, ali je od Probanke kdaj zahteval razkritje podatkov o mreženju lastništva okrog te banke in povezav njenih vodilnih s pomembnejšimi komitenti. Lanskega novembra pa je komisija napovedala, da bo Krumbergerja ovadila zaradi lažnega pričanja - in to skupaj z nekdanjo predsednico uprave Probanke Romano Pajenk.

Banka Slovenije molči

Kljub temu je Jazbec po naših informacijah na ponedeljkovi seji Sveta Banke Slovenije predlagal, da bi Krumberger dobil nov, že tretji mandat. Temu so nasprotovali preostali viceguvernerji. Pri tem naj bi izpostavljali prav njegovo domnevno preslabo delo pri nadzoru bank.

Uradnih pojasnil Banke Slovenije o dogajanju nam v treh dneh ni uspelo dobiti. Na vprašanja, ali je svet odločal o novem mandatu Mateja Krumbergerja, ali ga je dobil in kdaj se mu izteče aktualni mandat, niso odgovorili.

Jazbec ima možnost, da Krumbergerju mandat podaljša še za leto dni. Na seji je po naših informacijah že napovedal, da bo to tudi storil.

Spori se vlečejo že več mesecev

Gre za nadaljevanje "vojne" med Jazbecem in viceguvernerji, ki se vleče že več mesecev. Guverner namreč na mizo sveta Banke Slovenije že nekaj časa prinaša kadrovske predloge, ki jih viceguvernerji kot po tekočem traku zavračajo.

Že junija so tako prižgali rdečo luč prvemu predlogu o ponovnem imenovanju Mateja Krumbergerja. Isto usodo je doživelo več drugih imen, ki jih je predlagal Jazbec, med drugim vodja notranje revizije Darko Dolinar in vodja oddelka za finančno stabilnost Matjaž Noč.

Jasna Iskra dobila rdečo luč

Gorenje znova pod drobnogledom

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 26. okt.. 2017 Stran: 9

Delničarji Agencija za trg vrednostnih papirjev preverja obveščanje 

Velenje - Agencija za trg vrednostnih papirjev je po naših informacijah uvedla postopek proti Gorenju. Preverja, alije družba ustrezno ravnala z notranjimi informacijami in delničarje obveščala enakomerno ter skladno z zakonodajo. Nekateri menijo, da ni bilo tako. 

Po našem razkritju informacije, da se je Gorenje s Panasonicom dogovorilo o podrobnostih za prenehanje poslovnega sodelovanja, je delnica Gorenja izgubila več kot tri odstotke. Trend njenega gibanja je nasproten gibanju borznega indeksa SBITOP, ki raste. 

Dejstvo, da družbi ne bosta več sodelovali, je seveda cenovno občutljiva informacija, s katero večina od več kot 13.000 delničarjev Gorenja pred našo objavo ni bila seznanjena. Zato so se že pojavile ocene, da bi morala uprava Gorenja pravočasno ustaviti trgovanje in o tem obvestiti delničarje prek Ljubljanske borze. A tega ni storila. Zato je po naših informacijah spet pod drobnogledom Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). 

ATVP zaznal sum kršitev 

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.