Mediji o malih delničarjih

Pritiski na Slovenijo, o katerih se na glas ne govori

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Suzana Kos Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Čet., 16. avg.. 2018

Bomo popustili pod drugim opominom Bruslja zaradi kriminalistične preiskave, v kateri so zasegli tudi dokumente ECB?

Z zasegom dokumentov naj bi, tako nam očita Bruselj, posegli v nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke (ECB). Slovenijo je zaradi nepopuščanja pod pritiski doletel že drugi opomin evropske komisije. Pred dnevi so o postopku proti Sloveniji govorili tudi na sestanku predstavnikov Banke Slovenije in pravosodnega ministrstva.

Drugi opomin, v bruseljskem birokratskem jeziku gre formalno za tako imenovano »obrazloženo mnenje«, je nadaljevanje pritiska na našo državo zaradi kriminalistične preiskave proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu in še trem njegovim sodelavcem. Osumljeni so kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri sanaciji NLB leta 2013. 

Naj spomnimo: kriminalisti so poleti leta 2016 v okviru nacionalne preiskave proti nekaj zaposlenim na Banki Slovenije zasegli podatke, ki so vsebovali tudi dokumente ECB in računalniško strojno opremo. ECB ni dala predhodnega dovoljenja za njihov zaseg, zato naj bi bila zaplemba ECB po njenem mnenju nezakonita. Predsednik ECB Mario Draghi je tedaj takoj protestiral pri slovenskem državnem tožilstvu in evropski komisiji ter zahteval izločitev zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije. Tedanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer je v odgovoru Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije opravljena skladno z odredbo sodišča, zato poziva ni sprejel. V predkazenskem postopku je ljubljansko okrožno sodišče odredilo hišne preiskave, ki so potekale 6. julija 2016 na Banki Slovenije, NLB ter zunanjih svetovalnih in revizorskih družbah. V prostorih Banke Slovenije so bili zaseženi računalniki, strežniki in druga računalniška oprema skupaj z elektronskimi sporočili ter fizična dokumentacija o sanaciji bančnega sistema. Po opravljeni hišni preiskavi je sodišče z novo odredbo odredilo še preiskavo na zaseženih računalnikih in z njimi povezanih elektronskih napravah.

  • Konec julija so na sestanku z vodstvom BS predstavniki pravosodnega ministrstva razpravljali o postopku EK proti Sloveniji.
  • Naša država je dobila drugi opomin zaradi nepopuščanja pritiskom Bruslja in Frankfurta.
  • Zahteve ECB so takšne, da bi njihova izpolnitev onemogočila preiskavo NPU.

Evropa dovolila kitajski prevzem Gorenja

Medij: Delo Avtorji: Brane Piano Teme:  Mali delničarji Datum: Tor., 7. avgust 2018 Stran: 5

Evropska komisija potrdila Hisensejev prevzem Gorenja, saj ne zmanjšuje konkurence na trgu EU.

Ljubljana – Skladno z uredbo EU o združitvah je evropska komisija danes potrdila pridobitev izključnega nadzora kitajske skupine Hisense nad slovenskim podjetjem Gorenje gospodinjski aparati, so sporočili s Predstavništva EK v Sloveniji.

Po ugotovitvah EK obe podjetji proizvajata in dobavljata velike gospodinjske naprave, kot so hladilniki ali pečice. Vendar za komisijo predlagana transakcija menda ni sporna z vidika konkurence zaradi omejenega skupnega tržnega deleža obeh podjetij na skupnem trgu EU in tudi zaradi tega, ker bodo številni konkurenti ostali na trgu tudi po združitvi.

Evropska komisija je transakcijo pregledala po poenostavljenem postopku pregleda združitve. Hisense in Gorenje sta morala dovoljenje po konkurenčni zakonodaji dobiti v EU, treba pa ga je dobiti tudi v Rusiji.
 
Že na skupščini Gorenja junija letos je predsednik uprave Franjo Bobinac napovedal, da to ne bi smelo biti težava, saj obe družbi skupaj na trgih tega dela sveta ne prevzemata tako velikega tržnega deleža, da bi to lahko predstavljalo oviro. S soglasjem EK se izpolnjuje njegova napoved, da bo prevzem dokončno izveden in potrjen septembra, najpozneje oktobra.

Razkrivamo: to so najpomembnejši datumi za prodajo NLB

Medij: Finance (Dogodki in ozadja)  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  ZGD-1 Datum: Sreda, 8. avgust 2018 Stran: 5 Celoten članek si lahko ogledate TUKAJ.

Cena, po kateri bomo prodali vsaj polovico največje banke, bo predvidoma določena 23. oktobra, smo izvedeli neuradno

V prihodnjih dneh bodo v krovnemu upravljavcu državnega premoženja SDHNLB in svetovalcu za prodajo Deutsche Bankdoločili natančno časovnico prodaje vsaj polovice, če ne treh četrtin največje banke pri nas. Ključni predvideni datumi so 17. september, 15. in 23. oktober ter 9. november. Delnice NLB naj bi 14. novembra že kotirale na ljubljanski in londonski borzi.

Zdaj v celoti državna NLB mora do konca tega leta dobiti nove lastnike. Kot veste, bo država vsaj 50 odstotkov plus eno delnico, lahko pa tudi 75 odstotkov minus eno delnico (v prvem primeru bi potem preostanek od polovice do treh četrtin kapitala morala prodati do konca prihodnjega leta) prodajala v javni ponudbi delnic.

V teh dneh že potekajo tehnične priprave na uradni začetek prodaje banke, ki se je de facto začel, ko je državni zbor konec julija potrdil zakon o zaščiti NLB pred izvršbami iz Hrvaške. Razkrivamo: po zdaj načrtovani časovnici NLB 14. novembra ne bo več večinsko državna!

Najpomembnejši datumi za prodajo NLB

Guverner Jazbec varal, plačali smo pa mi

Medij: Slovenske novice Avtorji: Nina Knapič Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Sre., 1. avgust 2018 Stran: 2,3

VAROVANJE ZARADI AFERE MED RJUHAMI

Prvemu človeku Banke Slovenije je po telefonu pošiljal grozilna sporočila. Po razpadu zveze je izvedel, da je njegova bivša ljubimkala z guvernerjem.

LJUBLJANA - Boštjan Jazbec, ki je predčasno končal mandat na čelu Banke Slovenije in odšel v novo službo v Bruselj, v Belgiji je dobil položaj v vodstvu evropskega enotnega odbora za reševanje bank, je kljub temu dobil šest plač odpravnine. Na njegov račun je bilo maja nakazanih dobrih 75.800 evrov. Kot so razkrili v Delu, je bil zdaj že nekdanji guverner edini, ki je imel v pogodbi o zaposlitvi v Banki Slovenije pravico do odpravnine, četudi se za odhod odloči sam. Interni akti Banke Slovenije pa hkrati izrecno določajo, da članom sveta Banke Slovenije in delavcem s posebnimi pooblastili pravica do odpravnine, če so razrešeni, ker sami to zahtevajo, ne pripada.


A odpravnina ni edina afera, povezana z njim. Eno so zanetila tudi vroča sporočila, ki jih je nekdanji guverner s službenega telefona pošiljal svoji intimni prijateljici - ta ni bila samska, ampak je bila v zvezi z drugim (ime in priimek sta znana uredništvu). Ta je dolgo menil, da živi idilično družinsko življenje, v partnerstvu je dobil celo naraščaj. Šele po razpadu njune zveze je nekega dne izvedel, da je bila njegova bivša intimna partnerica Boštjana Jazbeca. Pobesnel je in Jazbecu začel groziti. Zaradi večkratnih groženj je država guvernerju banke zagotovila varovanje, seveda na račun davkoplačevalcev.

Spomnimo: marca je kot strela z jasnega odjeknila vest, da Boštjanu Jazbecu grozijo ter da se boji za svojo varnost in varnost svojih otrok. Takrat je ugibal, da so grožnje povezane z njegovo funkcijo (marca je bil še guverner Banke Slovenije). Jazbec je kar sam obvestil javnost o sumu kaznivih dejanj in to prijavil policiji, za grožnje pa je posredno obtožil razlaščene imetnike obveznic slovenskih bank, ki so med njihovo sanacijo leta 2013 izgubili premoženje. Toda sodeč po sodbi v imenu ljudstva, ki smo jo prejeli v uredništvo, še zdaleč ni tako.

Groženj ne bi uresničil?

Obdolženi je najprej kriminalistom in nato še sodnici priznal, da je Jazbecu poslal pet sporočil SMS z grožnjami (hranimo jih v uredništvu). Razlog? Ljubosumje. Njegova nekdanja partnerica in Jazbec naj bi ljubimkala že dolgo. »Bila sta intimna partnerja že pred mojo zvezo z njo, v času, ko je obiskovala fakulteto in je bil on njen predavatelj. /. . ./ Mislim, da sta zdaj še vedno v intimni zvezi, kljub temu da je on poročen,« je dejal v izjavi kriminalistom.

Odpravnina za delničarje Mlinotesta

Medij: Primorske novice (Aktualno) Avtorji: Sonja Ribolica Tema: mali delničarji Datum: Sob, 28. jul.. 2018 Stran: 3

Odpravnina za delničarje Mlinotesta Mlinotest bo kmalu začel izplačevati odpravnino vsem delničarjem, ki so na nedavni skupščini glasovali proti umiku delnic z borze in se bodo odločili za prodajo delnic. Morda bodo delnice v prihodnosti lahko prodali tudi drugi delničarji.  Za vsako delnico bodo dobili 4,75 evra odpravnine.

Na junijski skupščini so delničarji podprli sklep o umiku delnic z organiziranega trga. Uprava in nadzorniki so sicer v sklicu za tiste, ki bi delnice želeli prodati, predlagali 3,95 evra odpravnine, toda na koncu so na skupščini podprli predlog o višji odpravnini. Mlinotest bo tako delničarjem, ki se na skupščini niso strinjali z umikom delnic z borze in se bodo odločili za prodajo, izplačal po 4,75 evra odpravnine za vsako delnico. Na skupščini je proti umiku glasovalo 50 delničarjev in s tem dobilo pravico do odpravnine. Odpravnine do 28. avgusta Podjetje bo delnice odkupilo za lasten sklad delnic, jih nato umaknilo in tako zmanjšalo osnovni kapital. Delničarjem, ki se bodo odločili za prodajo, bodo iz Mlinotesta poslali predloge pogodb in jim do 28. avgusta tudi izplačali odpravnino.

 

Bodo lahko prodajali tudi drugi delničarji

Toda morda bo Mlinotest v prihodnosti omogočil prodajo delnic tudi drugim delničarjem, ne samo tistim, ki se na skupščini niso strinjali z umikom delnic z borze. Na skupščini so namreč delničarji pooblastili upravo, da lahko v imenu in za račun družbe pridobiva lastne delnice. “Če bo uprava to upravičenje izkoristila, bodo lahko delnice prodali tudi ostali delničarji. Ta pravica se lahko izkoristi v naslednjih treh letih,” pravi predsednik uprave Mlinotesta Danilo Kobal. Na ta način bo družba lahko kupovala delnice po ceni, ki se giblje v razponu od 2,37 do 4,75 evra.

Certa holding - Postojnska jama ima več kot tri četrtine lastništva

Medij: Primorske novice (Aktualno) Avtorji: Saša Dragoš  Tema: mali delničarji Datum: Pet, 27. jul.. 2018 Stran: 4

Postojnski jami še sedem odstotkov delnic Certa holdinga Več kot tri četrtine lastništva Postojnska jama je minuli teden večinskemu lastništvu Certa holdinga dodala še sedem odstotkov delnic podjetnika Stanislava Eržena. Čeprav je prevzem že zdavnaj uspel, bo do skupščine konec avgusta še odkupovala delnice malih delničarjev.

Družba Postojnska jama ima skupaj s povezanim skladom Alfi v lasti že 77,53 odstotkov Certa holdinga. V minulih dneh se je za prodajo odločilo več malih delničarjev. Postojnska jama pa se je odločila za odkup 7,07 odstotka delnic od drugega največjega posamičnega lastnika, podjetnika s Planine pri Cerknem - Stanislava Eržena.

Predsednik uprave Postojnske jame Marjan Batagelj nam je že minuli teden, ob odkupu desetine delnic največjega posamičnega lastnika, podjetnika iz Novakov - Jožefa Močnika, povedal, da bo Postojnska jama vsaj do skupščine Certe holdinga še odkupovala delnice malih lastnikov. Čeprav je prevzem holdinga že zdavnaj uspel, se Postojnska jama čuti zavezano malim delničarjem ponuditi 3,2 evra za delnico, toliko kot je zanjo nudila ves čas prevzema. Toliko sta dobila tudi Močnik in Eržen.

Razlika med njima je, da je prvi delnice kupoval sočasno z BPH Iirika za skrite kupce - torej po evro oziroma malenkost več in s prodajo Postojnski jami zaslužil skoraj pol milijona evrov. Eržen pa se je v nakupno tekmo vključil tik pred lansko skupščino, ko je Civilna pobuda za Cerkljansko delničarje pozivala, naj delnic ne prodajo oziroma, naj jih prodajo po višji ceni -3,4 evra. Ker je toliko ob članih pobude za delnice plačeval tudi Eržen, je vseskozi veljalo, da dela zanjo. Izkazalo pa se je, da ji ni dal niti pooblastila za glasovanje na domnevni vzporedni skupščini na parkirišču ob stavbi, v kateri je potekala redna skupščina.

Sava se približuje prevzemu Bernardina

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič  Tema: mali delničarji Datum: Pet, 27. jul.. 2018 Stran: 9

Dokapitalizacija Nove delnice Save je vpisal tudi Stane Valant - Upniki NFD holdinga opozarjajo na oškodovanje

Ljubljana - Dokapitalizacija Save, ki naj bi družbi prinesla 4,7 milijona evrov svežega denarja, je že v polnem teku. V prvem krogu so po naših informacijah nove delnice vpisali Kapitalska družba (Kad), sklad York in menda celo nekateri mali delničarji, med njimi tudi Stane Valant, ki je sodil v gorenjsko navezo okoli Save.

Sava naj bi v skladu z nedavnim sklepom skupščine zbrala 4,7 milijona evrov svežega denarja, ki ga bo namenila za prevzem Hotelov Bernardin. V prvem krogu so lahko sodelovali vsi delničarji, v drugem, ki se konča prihodnji teden, pa tisti, ki so sodelovali v prvem krogu. Če ti ne bi pokupili vseh delnic, bi jih družba ponudila še zunanjim vlagateljem, a tega menda ni pričakovati.

Polovična solastnika Save sta tudi Slovenski državni holding (SDH) in Kad. A ker je SDH sklenil, da pri tem povečanju ne bo sodeloval, bo celoten znesek za državo vplačal Kad. Po naših informacijah skupaj okoli 2,5 milijona evrov.

Prevzem Bernardina

Kot je znano, naj bi ločitveni upniki NFD holdinga v stečaju prevzeli 66-odstotni delež, ki ga je imel NFD v Hotelih Bernardin. To pomeni, da bo Sava, ki je že delničarka Bernardina, postala 37,7-odsotna lastnica te družbe, Družba za upravljanje bank (DUTB) 35-odstotna lastnica, Gorenjska banka pa 9-odstotna lastnica. Sava bo zato morala objaviti prevzemno ponudbo, ki pa bo namenjena le nedržavnim lastnikom, kar pomeni, da je denimo DUTB kot povezana oseba ne bo mogla sprejeti.

Rdeča luč ATVP za Anatolove nove želje o Cinkarni Celje

Rdeča luč ATVP za Anatolove nove želje o Cinkarni Celje

Medij: Finance (Borze & denar) Avtorji: S.T.  Tema: mali delničarji Datum: Pon, 16. jul.. 2018 Stran: 10

ODLOČITEV Rdeča luč ATVP za Anatolove nove želje o Cinkarni 

ATVP pri Cinkarni Anatolu ne daje časovnih odpustkov za morebitno novo prevzemno namero. Anatol, ki je pred kratkim odstopil od prevzemne namere za Cinkamo, je ATVP zaprosil za soglasje, da bi lahko novo prevzemno namero za Cinkamo dal pred potekom leta dni. 

ATVP ne dovoli.

Agencija za trg vrednostnih papirjev je namreč zavrnila zahtevo družbe Anatol za izdajo soglasja za odstop od prevzemne namere za odkup vseh delnic Cinkarne. Po določbah zakona o prevzemih prevzemnik, ki po objavi prevzemne namere od nje odstopi, leto dni po tem ne sme dati nove prevzemne ponudbe, razen če za ta odstop pridobi soglasje, sporoča agencija na svoji spletni strani. Anatol je torej od morebitnega novega prevzema Cinkame odgnan vsaj za leto dni. 

Kovintrade - Ne gre za menedžerski prevzem

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo)) Avtorji: JANJA INTIHAR  Tema: mali delničarji Datum: Čet, 12. jul.. 2018 Stran: 4

Ne gre za menedžerski prevzem

Zaradi delniškega sporazuma je večina lastnikov Kovintrada morala objaviti prevzemno ponudbo - Lansko poslovanje dobro, podjetje letos najelo sindicirano posojilo  Foto: Kovintrade Prevzemna ponudba, ki jo je konec junija objavila skupina delničarjev Kovintrada, je v delu javnosti porodila prepričanje, da se uprava tega najpomembnejšega slovenskega trgovca na področju metalurgije in ogrevalne tehnike pripravlja na prevzem.

»To nikakor ne drži,« pravi predsednik uprave Marko Staroveški, »saj gre le za formalni postopek, ki nam ga nalaga prevzemna zakonodaja. Večina lastnikov podjetja je namreč podpisala delniški sporazum in je zato morala objaviti ponudbo za prevzem še preostalega deleža.« Po končani prevzemni ponudbi se po zagotovilih Staroveškega v Kovintradu ne bo nič spremenilo, največji delež podjetja bo še naprej ostal v lasti večine zaposlenih in njihovih družinskih članov. V Kovintradu so delniški sporazum imeli že pred časom, zdaj so ga le obnovili. Podpisalo ga je 79 delničarjev, med njimi tudi celotna 5-članska uprava ter podjetja Liko, Celjski sejem in Bartimeaus, ki so lastniki 81,36 odstotka družbe. Za preostale delnice, ki jih imajo v rokah posamezniki in podjetja, ki niso poslovno povezana s Kovintradom, ponujajo 36,30 evra. »Ne pričakujemo, da jih bo veliko prodalo svoj delež, zato tudi nismo določili praga uspešnosti.

Res gre zgolj za zakonsko obveznost, ki smo jo zaradi delniškega sporazuma bili dolžni opraviti,« pravi Marko Staroveški in dodaja, da lastniki sporazuma niso podpisali zaradi obrambe pred morebitnim prevzemom. »Nič takšnega nam ne grozi, lastniki smo delniški' sporazum sklenili predvsem zaradi omejitve prenosa delnic in zagotovitve enotnega nastopa pri nadaljnjih nakupih in prodajah delnic. Ker imamo skupne interese in cilje, smo se torej dogovorili, da bomo delovali usklajeno. Če takšnega dogovora oziroma sporazuma nimaš, je podjetje odprto za vse morebitne lastniške in druge spremembe.« Staroveški še poudarja, da podpisniki delniškega sporazuma ne načrtujejo sprememb poslovne politike, zaposlovanja ali krajev opravljanja poslov. »Vse bo ostalo enako kot doslej, tudi za ostale male delničarje.«

Zaradi sindiciranega posojila poslovanje nič lažje Bolj kot delniški sporazum ali prevzemna ponudba je za Marka Staroveškega trenutno pomembno, da je podjetje uspešno končalo pogajanja o prestrukturiranju dolga, ki ga je imelo do osmih bank in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). S štirimi bankami je 14. junija sklenilo pogodbo o najemu 24 milijonov evrov sindiciranega posojila. Večino posojila, 21 milijonov evrov, je porabilo za poplačilo dolga bankam, preostanek denarja je dobila DUTB, ki je pred leti prevzela posojilo, najeto pri Probanki. Kovintrade mora sindicirano posojilo vrniti do leta 2022. Zaradi pravil, ki jih je določal program prestrukturiranja, sklenjen z osmimi bankami, se Kovintrade v preteklih nekaj letih v Sloveniji ni mogel razvijati tako, kot je želel, predvsem je bil omejen pri naložbah. Nujno bi moral poiskati rešitev za svoje osrednje skladišče v Štorah, ki je že nekaj časa zasedeno do zadnjega kotička. Zdaj bo nekoliko lažje, pravi Marko Staroveški, saj so jim banke bolj kot prej pripravljene prisluhniti in podpreti njihove načrte, z novim posojilom se je znižala tudi obrestna mera, zaradi česar bo lahko podjetje prihranilo več denarja.

Kdo je Franc Frelih, novi lastnik Tovarne olja Gea

Medij: Finance  Avtorji: Redakcija Financ Teme: mali delničarji Datum: Pet, 13. julij 2018 Stran: 4

Konzorcij lastnikov Tovarne olja Gea je nekaj več kot 60-odstotni delež Gee prodal družbi Plasta v lasti Franca Freliha. Kolikšna je vrednost transakcije, še ni znano. Konzorcij prodajalcev sestavljajo družbe okoli finančne skupine KD, ki so v skladu s sporazumom prodale svoj skupaj 26,9-odstotni delež, ob njih pa so deleže prodali še zavarovalnica Adriatic Slovenica, TKC, koprski Primorski skladi in družba Apis-Vita iz Frama.

Kdo je Franc Frelih in kaj še ima v lasti?

Plasta, matično podjetje Franca Freliha iz dolenjskega Šentruperta, izhaja iz družinske obrti, začeli so s proizvodnjo folij in plastičnih vrečk, danes je to skupina več podjetij za proizvodnjo plastičnih izdelkov, vključuje pa tudi mirnskega proizvajalca pijač Dana, ki so ga kupili leta 2003. Plasta proizvaja polietilenske folije (folije za zastiranje plevela, različne vrečke za smeti in različne folije za gradbeni sektor), glavni izdelki Termoplastov Piama so folije in različne plastične vrečke. V Frelihovi lasti je tudi podjetje S. E. P., njihove izdelke iz plastične mase najdemo v avtomobilski proizvodnji, industriji bele tehnike in široki porabi. Zadnje podjetje pred Geo, kije lani prešlo v stoodstotno last dolenjskega poslovneža, je Plama-pur, ki si ga je delil s holdingom AG. Franc Frelih je leta 2017 premoženje povečal za 38 odstotkov in s 64 milijoni evrov zasedel 18. mesto na lestvici najbogatejših Slovencev revije Manager.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.