Mediji o malih delničarjih

Jazbečev mandat zaznamovala sanacija bank

Medij: STA Avtorji: Jernej Šmajdek Teme: Banke Datum: Sre, 14. feb.. 2018

Ljubljana, 14. februarja (STA) - Boštjan Jazbec predčasno zapušča položaj guvernerja Banke Slovenije. Njegov mandat je zaznamovala obsežna sanacija bank, zaradi katere je bil deležen številnih kritik, postala pa je tudi predmet kriminalistične preiskave. Odhodu so verjetno botrovala tudi nesoglasja v svetu Banke Slovenije, o katerih so pisali mediji.

Jazbec je guvernersko funkcijo prevzel sredi julija 2013, potem ko je v DZ pred tem dobil zgodovinsko močno podporo 77 poslancev. Med poslanci si je prislužil veliko pohval na račun strokovnosti in izkušenj, podporo so mu odpovedali le v SD.

Četrti guverner Banke Slovenije za Francetom Arharjem, Mitjo Gasparijem in Markom Kranjcem je tako na vodilno mesto bančnega regulatorja prispel z dobro popotnico, z delom pa je začel v ključnih trenutkih izvedbe sanacije slovenskega bančnega sistema v drugi polovici leta 2013.

Prav sanacija sistema, ki je leta 2013 vse bolj tonil v izgube in se zaradi nakopičenih slabih posojil znašel v zelo težavnem položaju, je zaznamovala njegov mandat.

Le nekaj mesecev po prevzemu funkcije je tako skupaj s tedanjima premierko Alenko Bratušek in finančnim ministrom Urošem Čuferjem bdel nad obsežnimi izrednimi ukrepi za banke, ki so vsebovali dokapitalizacijo NLB, Nove KBM, Abanke, Probanke in Factor banke za okoli 3,5 milijarde evrov ter prenos za okoli štiri milijarde evrov bruto slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank. Obenem je proces vseboval tudi izbris delnic in obveznic teh bank v skupni nominalni vrednosti skoraj milijarde evrov.

SDH in banke upnice zaskrbljeni zaradi Sija

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah , ZPRE-1 zakon o prevzemih Datum: Tor, 06. feb.. 2018 Stran: 9

Upravljanje po rusko Sporno vmešavanje enega od lastnikov - Holding je zahteval pojasnila - Kaj bo s Perutnino?

Ljubljana - Nad dogajanjem v Slovenski industriji jekla - Sij, kjer se že nekaj časa ukvarjajo z neposrednim vpletanjem ruskega lastnika in odhajanjem ključnih kadrov, je zaskrbljenih vse več deležnikov. Državni SDH je zato od vodstva in nadzornikov družbe že zahteval pojasnila, obrvi pa dvigujejo tudi banke upnice, ki menda zahtevajo celo odprodajo Perutnine Ptuj.


V Siju, ki je v večinski lasti ruske družine Zubitski in četrtinski državni, je v zadnjem letu po smrti očeta iz te družne prišlo do velikih sprememb v načinu upravljanja družbe. Kot smo v Delu že poročali, naj bi se sin Evgenij Zubitski začel pospešeno vmešavati v tekoče posle družbe in prevzemati njene vajeti, čeprav ni ne član uprave ne član nadzornega sveta. Sij sicer formalno vodita njegov brat Andrej Zubitski in Dimitrij Bočkarev. Prav zaradi teh sprememb je lani jeklarsko družbo zapustila prejšnja uprava, pa tudi okoli 25 ključnih menedžerjev in razvojnih kadrov.

SDH zahteva pojasnila

Zaradi tega so po naših informacijah zaskrbljeni tudi v Slovenskem državnem holdingu (SDH), kjer si že dalj časa neuspešno prizadevajo za sklenitev delničarskega sporazuma z Rusi, ki Sij obvladujejo prek družbe Dilon. Holding je zato na upravo in nadzorni svet Sija naslovil dopis in zahteval pojasnila. Kot je mogoče izvedeti, v SDH ugotavljajo, da korporativno upravljanje, ki da je dnevno podrejeno klicem iz Rusije, ni skladno z zakonom o gospodarskih družbah in predstavlja slabo prakso. Državni holding je zaradi vpliva Evgenija Zubitskega menda zahteval celo sklenitev pogodbe o obvladovanju družbe.

Prodaja z zastavo delnic

Državna lastnika ostajata ujetnika v Cetisu

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 24. jan.. 2018 Stran: 9

Prevzem SDH in Kad zaradi prenizke cene ne bosta sprejela prevzemne ponudbe

Ljubljana - Čeprav država v Cetisu prek svojega deleža že nekaj časa nima vpliva in se želi iz te naložbe umakniti, kot kaže, za zdaj ostaja lastnica te družbe, saj ne more sprejeti prevzemne ponudbe družbe MSIN. Ponujena cena je namreč prenizka.


Družba MSIN, ki je v posredni lasti Marka Moharja in Matjaža Satlerja, v prevzemni ponudbi do 19. februarja za delnico Cetisa ponuja 61,94 evra. MSIN, kije decembra od Kovinoplastike Lož odkupil še 9,3-odstotni delež, je že tričetrtinski lastnik, v prevzemni ponudbi pa skupaj nastopa z družbo Optimus naložbe, s katero imata v lasti skupaj slabih 80 odstotkov delnic celjskega podjetja.

Obvladovanje družbe

Ta dva lastnika že nekaj časa ne le lastniško, ampak tudi upravljavsko obvladujeta Cetis. Optimus naložbe so namreč v lasti Romana Žnidariča, izvršnega direktorja Cetisa, Marko Mohar je predsednik upravnega odbora družbe, skupaj s članom tega odbora Davorjem Vlahekom in Satlerjem pa je tudi član vodstva MSIN. Edina večja solastnika Cetisa sta poleg nekaterih malih delničarjev z nekaj več kot 15 odstotki tudi Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (Kad). V zadnjih dveh letih sta od Cetisa prejela skupaj slabih 68.000 evrov dividend, na upravljanje družbe pa skorajda nimata vpliva. V preteklosti sta zato SDH in Kad večkrat pravico iskala tudi prek sodišča, leta 2015 pa sta zahtevala celo posebno revizijo nekaterih poslov.

ZPSVIKOB je zakon o izživljanju nad razlaščenci. Dvomite? Preberite mnenji DS in ZPS DZ!

Medij: Finance Avtorji: Tadej Kotnik Teme: Banke Datum: Tor, 23. jan.. 2018

Ko je avgusta 2016 premier Cerar za finančno ministrico predlagal Matejo Vraničar Erman, sem opozoril, da se je ta na ministrstvu za finance (MF) že dotlej, še kot državna sekretarka, pri pisanju zakonov požvižgala na ustavo in vsa svarila pravne stroke, tudi zakonodajno-pravne službe DZ (ZPS DZ), pri prepričevanju poslancev pa si je pomagala tudi z lažmi.

Mateja Vraničar Erman je bila jeseni 2013 glavna snovalka zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr), ki je bil že med nastajanjem in obravnavo v DZ deležen svaril (tudi ZPS DZ), da je protiustaven zaradi arbitrarnega vrednotenja nepremičnin in kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva (pritožbe zoper vrednotenje). Prav ona je 13. novembra 2013 v DZ vzvišeno zatrjevala, češ da so ta svarila zgrešena, saj da »jasna pravila« v ZDavNepr zagotavljajo, da vrednotenja ne morejo biti »določena na neki arbitraren način, ki si ga je izmislil neki državni uradnik, ki nima nič boljšega v tistem trenutku početi«, in jih prepričala, da so zakon sprejeli.

A 6. februarja 2014 je ustavno sodišče odločilo, da je ZDavNepr kršil ustavo, in to prav zato, ker je »vzpostavil nevarnost arbitrarne uporabe vrednotenja nepremičnin«, pravico do pritožbe zoper to vrednotenje pa »zagotavljal le navidezno« (odločba U-I-313/13-86, točki 89 in 70).

Ustavno sodišče za zdaj ustavilo nadzor nad sanacijo bank

Medij: Siol.net Avtorji: Marko Rabuza, STA Teme: Banke Datum: Tor, 23. jan.. 2018

Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvajanje zakona o Banki Slovenije v delu, ki računskemu sodišču omogoča presojo pravilnosti in smotrnosti praks nadzora centralne banke do novembra 2014. Do končne odločitve ustavnega sodišča pa lahko revidira pravilnost in smotrnosti poslovanja banke za obdobje zadnjih 15 let.


Ustavno sodišče je na seji 20. decembra sklenilo, da se zadrži izvrševanje tistega člena zakona o Banki Slovenije, ki govori o tem, da računsko sodišče lahko presoja pravilnost in smotrnost praks nadzora, ki jih je Banka Slovenija izvajala do 4. novembra 2014, to je do uvedbe enotnega nadzora v območju evra. To pomeni, da računsko sodišče v tem času ne more preverjati sanacijskih ukrepov za banke, zlasti za zadnjo sanacijo v letih 2013 in 2014.

Ob tem pa je zavrnilo predlog Banke Slovenije, naj isto sklene za izvrševanje drugega člena noveliranega zakona o Banki Slovenije, ki računskemu sodišču dopušča možnost revizije pravilnosti in smotrnosti poslovanja centralne banke tudi za obdobje zadnjih 15 let do uveljavitve zakona.

Kaj je Banka Slovenije pisala ustavnemu sodišču

Mali delničarji zahtevajo davčno učinkovitejše vračilo kapitala

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 12. jan.. 2018 Stran: 5

CINKARNA CELJE

Pet odstotkov malih delničarjev je od uprave Cinkarne Celje zahtevalo sklic skupščine, na kateri bi odločali o nakupih lastnih delnic. Odločitev o tem je v rokah države, ki po povezanih osebah obvladuje približno polovični lastniški delež izjemno ekološko občutljive celjske družbe. Ta je pred velikim investicijskim ciklom.


Številni mali delničarji Cinkarne Celje, ki imajo v lasti skupaj pet odstotkov delnic, so prepričani, da ima celjska družba preveč kapitala. Zato so na upravo naslovili zahtevo za sklic izredne skupščine, na kateri bi obravnavali odkupovanje lastnih delnic, čemur bi v naslednji fazi sledil umik nabavljenih delnic.

Zahteve malih delničarjev vodstvo družbe še ne želi komentirati. »Do zadeve se bomo primerno opredelili ob sklicu izredne skupščine,« je povedal predsednik uprave Cinkarne Celje Tomaž Bencina.

Mali delničarji: Lastništvo družbe je nestabilno

Po pojasnilih malih delničarjev so ugodne razmere na trgu in odlično upravljanje prispevali k visokim finančnim presežkom na računu družbe. Do konca leta 2017 je Cinkarna Celje načrtovala, da bo imela na računu 46 milijonov evrov, pri čemer je skorajda brez dolgov. To po prepričanju malih delničarjev pomeni, da se lahko izvedejo vse načrtovane naložbe, hkrati pa, da se lastnikom delno vrne kapital. Slednje se je v preteklih letih izvajalo z izplačilom dividend.

Voljč in Slavinec ostajata nadzornika Gorenja

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 11. jan.. 2018 Stran: 5

Za njun odpoklic glasovalo premalo delničarjev - Franjo Bobinac zadovoljen 

Po tesnem izidu glasovanja na torkovi izredni seji skupščine Marko Voljč ostaja predsednik nadzornega sveta Gorenja, Uroš Slavinec pa njegov namestnik. Njuno zamenjavo je zahtevalo več malih delničarjev, vendar zahteva na seji ni dobila potrebnega števila glasov. Za odpoklic so glasovali delničarji, ki so lastniki 44,7 odstotka kapitala. Da bi bil sprejet, bi moral dobiti 75-odstotno podporo. Na seji je bilo sicer prisotnega 70 odstotkov kapitala družbe. 


Izredna seja skupščine, ki je imela samo eno točko dnevnega reda in je trajala le eno uro, je bila v znamenju ostrih očitkov med Philipom Sluiterjem, lastnikom nizozemske družbe Home Products Europe, in predsednikom uprave Gorenja Franjem Bobincem. Sluiter, ki je prvi zahteval sklic izredne seje skupščine in spremembo v nadzornem svetu, je ponovil opozorila o slabem poslovanju Gorenja ter o preveč prijateljskih odnosih Marka Voljča in Uroša Slavinca z upravo podjetja. Kot je znano, je nizozemski lastnik petih odstotkov delnic Gorenja kot nova člana nadzornega sveta predlagal sebe in Roberta Lična. Zamenjavo nadzornikov je že pred sejo podprl Hrvat Kristijan Floričič, ki je največji fizični lastnik Gorenja, podporo je napovedalo tudi društvo malih delničarjev Gorenja. 

Kako velikega prevzema se lahko loti Krka

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Karel Lipnik Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 11. jan.. 2018 

Zgolj z lastnim razvojem bo dolenjski farmacevt vedno težje dohajal tekmece.

Ljubljana – Minilo je že več kot desetletje, odkar je Krka opravila zadnji in edini opaznejši prevzem. Konsolidacija farmacevtske panoge je lani sicer nekoliko zastala, a letos se bo, kot kaže, nadaljeval prevzemni pohod farmacevtskih velikanov. Komur ne bo uspelo slediti trendom v industriji, bo imel vedno več težav z ustvarjanjem zadostnega donosa. Lahko Krka temu sledi?


Dolenjski farmacevt Krka letos načrtuje 153 milijonov evrov čistega dobička, kar je slabo desetino več, kot je po lastni oceni ustvaril lani. Čeprav je to največ v zadnjih treh letih, pa dobiček močno zaostaja za rekordnim iz leta 2009, ko je Krka sestavila 173 milijonov evrov čistega dobička.

Pri tem je treba izpostaviti, da kriza farmacevtov ni neposredno udarila. Njen učinek se pozna v daljšem časovnem obdobju, predvsem zaradi suše v državnih proračunih po svetu in posledično skromnejšem financiranju zdravja in pritiskih na cene zdravil. Krka se je po dobičku rekordnemu letu približala še leta 2013. 

Krčenje marž

Upad dobička se je Krki zgodil kljub vztrajni rasti prodaje; še celo v letih 2014, 2015 in 2016, ko je družba utrpela upad oziroma zastoj prihodkov od prodaje, je količinska prodaja opazno zrasla. Manjši prihodki pa so delno posledica tečajnih razlik (upada vrednosti rublja), delno pa nižanja cen zdravil. Krka sicer do leta 2022 napoveduje petodstotno povprečno letno rast prihodkov od prodaje. Letos naj bi prihodki od prodaje presegli 1,3 milijarde evrov, kar je slabih pet odstotkov več, kot je Krka novembra ocenila, da je ustvarila lani. 

Boj za državni denar

Krka proizvaja generična zdravila, kar pomeni, da razvije cenejši ali bolj učinkovit način izdelave originalnih zdravil oziroma učinkovine in jih na trg lansira potem, ko se izteče patentna zaščita originalnega zdravila. Pri tem je zanimivo, da so države v času zadnje gospodarske krize kar pogosto prihranke ustvarjale z menjavo originalnih zdravil za generične. To je po eni strani prineslo več posla generičnim farmacevtom. Toda panoga se je hitro prilagodila spremenjenim razmeram in zato se je močno povečala konkurenca med generičnimi farmacevti, ki se še stopnjuje.

Operacija predčasne zamenjave Voljča in Slavinca spodletela

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 10. jan.. 2018 Stran: 6

GORENJE

Da bi manever zamenjave Marka Voljča in Uroša Slavinca v nadzornem svetu Gorenja nekaj mesecev pred tem, ko se jima bo iztekel mandat, uspel, bi ga moralo na včerajšnji skupščini, ki je minila v naelektrenem ozračju, podpreti vsaj 75 odstotkov delničarjev. Podprla ga ni niti polovica na skupščini prisotnega kapitala.


Odpoklic Marka Voljča in Uroša Slavinca iz nadzornega sveta Gorenja se ni posrečil. Da bi manever malih delničarjev uspel, bi moralo njuno predčasno zamenjavo na včerajšnji izredni skupščini podpreti najmanj tri četrtine delničarjev. Toda s predlogom odpoklica je soglašalo le slabih 45 odstotkov na skupščini prisotnega kapitala oziroma 31 odstotkov vseh Gorenjevih delnic z glasovalno pravico.

Med Bobincem in Sluiterjem počilo

Na čelu operacije zamenjave Voljča in Slavinca, ki se jima letos poleti izteče mandat, je bil Philip Sluiter, od leta 2008 do 2010 član Gorenjeve uprave in prek nizozemskega podjetja Home Products Europe petodstotni lastnik velenjske družbe. Sluiter, ki je Gorenju leta 2008 prodal proizvajalca bele tehnike Atag, je na skupščini povedal, da se je pred leti za odhod iz uprave odločil, ker je zaznal sum nepravilnosti pri poslovanju. Zamenjavo Slavinca, v preteklosti dolgoletnega predsednika uprave domžalskega Heliosa, je utemeljil s tem, da ni ukrepal, ko se je seznanil z ugotovljenimi nepravilnostmi v Gorenju s strani družbe Grant & Thornton. O Voljču pa je Sluiter dejal, da od Gorenja sprejema visoke zneske. S tem je mislil na kadrovske storitve, ki jih za Gorenje opravlja družba Pendl & Piswanger, v kateri je zaposlena Voljčeva soproga. Kot je nedavno v intervjuju za Dnevnik povedal prvi moz Gorenja Franjo Bobinac, so z družbo Pendl & Piswanger začeli sodelovati leta 2013, ko Voljča še ni bilo v nadzornem svetu, in so o tem poročali v vseh poročilih.

Obramba pred poceni prevzemom

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: K. SU. Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 10. jan.. 2018 Stran: 9

Ljubljana - Vodstvo Cinkarne Celje je včeraj prek spletnih strani le objavilo zahtevo za sklic skupščine družbe. O njej smo v Delu pisali že v začetku decembra, pobudniki, skupina malih delničarjev, pa so jo pojasnili z željo obrambe pred morebitnim prevzemom po prenizki ceni in po konsolidaciji lastništva. Z odkupom lastnih delnic pod ceno naj bi se hkrati povečala vrednost premoženja preostalih delničarjev, ocenjujejo. Cinkarna je imela po njihovih ocenah konec preteklega leta okoli 45 milijonov evrov sredstev na računu. Visoki finančni presežki in trenutno rekordno poslovanje družbe torej omogočajo izvedbo obrambnega načrta pred morebitnim prevzemom. Za nakup lastnih delnic bo, če bo predlog na skupščini dobil podporo, pooblaščena uprava. Mali delničarji predlagajo nakup največ 81.462 lastnih delnic, vendar skupaj s tistimi, ki jih družba že ima, do največ 10 odstotkov osnovnega kapitala. Nakupna cena ne sme biti višja od 230 evrov za delnico, pooblastilo upravi za pridobivanje lastnih delnic pa bi veljalo do 1. maja. Z delnicami Cinkarne trgujejo na Ljubljanski borzi, kjer je njihov tečaj pri 218 evrih, po kazalnikih primerljivih tržnih podjetij pa je mediana ocene vrednosti celo pri 460 evrih za delnico.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.