Mediji o malih delničarjih

Ni več ovir za tožilsko preiskavo nekdanjega guvernerja Jazbeca

Medij: Siol.net Avtorji: Tomaž Modic, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Čet.. 03. maj. 2018

Policija in tožilstvo bosta očitno neovirano nadaljevala preiskavo proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, nekdanji viceguvernerki Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu in vodji projekta sanacije bank Tomažu Čemažarju zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank iz decembra 2013.


Ustavni sodniki so soglasno zavrgli ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank.

Predmet preiskave sta potek 1,5-milijardne sanacije Nove Ljubljanske banke (NLB) in poznejši prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Osumljeni naj bi zlorabili položaj in NLB omogočili 257 milijonov evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Zagrozili generalnemu državnemu tožilcu

Že dan po kriminalistični preiskavi je guverner ECB Mario Draghi v pismu predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju izrazil uradni protest zaradi po njegovem mnenju nezakonite zaplembe informacij ECB. Draghi je po poročanju časopisa Wall Street Journal informacijo o preiskavi dobil od Jazbeca.

V pismu takratnemu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju je zagrozil z uporabo pravnih sredstev, če bodo zaseženi tudi dokumenti ECB. Fišer mu je odgovoril, da mu ne bo ustregel, ker je bila preiskava opravljena z odredbo sodnice. Opozoril je tudi, da Banka Slovenije ni del ECB.

Ustavno sodišče v svoji odločbi ugotavlja, da Banka Slovenije in ECB nista nosilki ustavnih pravic, torej da jima ni kršena pravica do enakega varstva, pravica do sodnega in pravica do pravnega varstva.

Pravna oseba javnega prava namreč ni in ne more biti nosilka ustavnih pravic v primerih, ko deluje v položaju oblastnega organa, to pa pomeni, da v okviru svojih oblastvenih nalog izvaja javno oblast, deluje torej v javnem interesu in zasleduje javne cilje. Tako Banka Slovenije kot ECB sta takšni ustanovi. To pomeni, da tudi nimata pravice oziroma aktivne legitimacije za vložitev ustavnih pritožb na sklep sodišča o hišni preiskavi.

ECB se je v ustavni pritožbi sklicevala tudi na pravico do poštenega sojenja iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, a po mnenju ustavnega sodišča ECB kot oseba javnega prava ni imetnica te pravice.

Ustavno sodišče ni ugodilo niti predlogu Banke Slovenije za začetek postopka ocene ustavnosti zakona o kazenskem postopku.

Finančne ustanove hujskal proti Sloveniji

Ustavno sodišče je pritožbo prvič obravnavalo maja lani. ECB ga je decembra lani prek Odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji zaprosila za posredovanje podatkov o stanju te zadeve, razkrivajo dokumenti, ki smo jih pridobili na Siol.net.

Sanacija bank: ustavno sodišče zavrglo ustavni pritožbi Banke Slovenije in ECB glede preiskav

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Čet.. 03. maj. 2018

Ustavno sodišče je zavrglo ustavni pritožbi Banke Slovenije in ECB na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank. Zavrglo je tudi pobudo za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku, izhaja z sklepa ustavnega sodišča, ki ga je pridobila STA.

Ustavno sodišče je v obravnavi ustavnih pritožb presodilo, da Banka Slovenije in Evropska centralna banka (ECB) v tem primeru nista nosilki ustavnih pravic, katerih kršitev zatrjujeta (enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva, pravice do pravnega sredstva), ECB tudi ne pravice do poštenega sojenja iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na kar se je sklicevala.

Ustavno sodišče tako ni presojalo vsebinske utemeljenosti ustavnih pritožb, prav tako ni odgovarjalo na vprašanje, ali so izpolnjene vse druge procesne predpostavke za njuno vsebinsko obravnavo.

Ustavno sodišče je zavrglo tudi predlog Banke Slovenije za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku, ker po zavrženi ustavni pritožbi Banka Slovenije ne izpolnjuje pravnega interesa za začetek postopka.

Sklep sprejeli soglasno

Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

Kriminalistična preiskava v Banki Slovenije je potekala julija 2016, nanašala pa se je na preiskavo vodilnih v centralni banki - Boštjana Jazbeca, Stanislavo Zadravec Caprirolo, Janeza Fabijana in Tomaža Čemažarja - zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.

Sporna odpravnina guvernerja v odhodu

Medij: Delo (Naslovna stran) Avtorji: Suzana Kos Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 19. apr.. 2018 Stran: 1

Banka Slovenije Poslanci danes odločajo o razrešitvi guvernerja Boštjana Jazbeca - Bo na tnalu njegova odpravnina?

Ljubljana - Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec odhaja s funkcije na lastno željo, saj je dobil dobro plačano službo v Bruslju. Ob odhodu iz Banke Slovenije mu pripada odpravnina v višini šestih plač. Pogodbo o zaposlitvi je z njim leta 2013 podpisal njegov podrejeni.


Guverner Boštjan Jazbec je po naših informacijah edini, ki ima v pogodbi o zaposlitvi v Banki Slovenije pravico do odpravnine v višini šestih plač, četudi se za odhod odloči sam. Interni akti Banke Slovenije izrecno določajo, da članom sveta Banke Slovenije in delavcem s posebnimi pooblastili ne pripada pravica do odpravnine, če so razrešeni, ker sami to zahtevajo. 

Osnovni namen zakona o delovnih razmerjih je zaščititi ranljivejšo stran, to je delavca, zakon določa odpravnino za razloge, ki niso prostovoljni. Ne predvideva odpravnin, ko se delavec sam odloči za odhod. »Primer guvernerja Jazbeca je, milo rečeno, kočljiv,« opozarja ministrica Anja Kopač Mrak. Pričakovati je, da se bo odzval kdo, ki nadzira Banko Slovenije. V skrajnem primeru je to parlament. Celo zakon o gospodarskih družbah določa, opozarja Miha Šercer, strokovnjak za delovno zakonodajo, čeprav gre za zasebna razmerja, da menedžerji nimajo pravice do odpravnine, če sami odstopijo. Tako imenovani Lahovnikov zakon prejemke v državnih družbah še dodatno omejuje. Zakaj je potem v Banki Slovenije drugače?

Bo srbski tajkun brez evra zavladal v slovenski banki?

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Sre.. 18. apr.. 2018

Največjemu srbskemu tajkunu Miodragu Kostiću se odpira pot do obvladovanja Gorenjske banke, ne da bi mu bilo za to treba plačati en evro kupnine ali pridobiti soglasja regulatorjev, ki jih še vedno nima. To mu lahko uspe na prihajajoči skupščini banke, na kateri lahko sam imenuje njene nove nadzornike.


V zgodbi o naskoku Miodraga Kostića na Gorenjsko banko bi lahko prišlo do novega preobrata.

Po tem, ko njegovi AIK banki v zadnjih mesecih ni uspelo pridobiti dovoljenj regulatorjev za nakup večinskega deleža Gorenjske banke, se namreč Kostiću odpira nova pot do obvladovanja osme največje slovenske banke.

To mu lahko uspe že na prihajajoči skupščini Gorenjske banke. Na njej bodo delničarji odločali o treh novih članih nadzornega sveta. Dvema, Miranu Kalčiču in Gregorju Rovanšku, se izteče mandat. Še eden, Domen Trobec, je že lani odstopil s položaja. Nadzorni svet ima skupaj šest članov.

Kostić lahko zavlada na skupščini

Kdor bo imel glavno besedo pri imenovanju treh novih nadzornikov, bo torej obvladoval Gorenjsko banko.

Podaljšek za prevzem Gorenjske banke

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 17. apr.. 2018 Stran: 5

SKUPŠČINA SAVE

Na skupščini Save so delničarji srbski Al K banki podaljšali rok za predložitev soglasij srbske in Evropske centralne banke za prevzem Gorenjske banke. Hkrati so zavrnili predlog dokapitalizacije Save. Sveža sredstva je Sava nameravala porabiti za že dlje časa načrtovani prevzem Hotelov Bernardin.


Na včerajšnji skupščini so lastniki Save srbski AIK banki podaljšali rok za predložitev potrebnih dovoljenj za prevzem Gorenjske banke do konca aprila. Takrat se izteče skrajni rok, do katerega bi morala biti na podlagi prodajnega sporazuma prodaja 55 odstotkov delnic Gorenjske banke končana. Za nakup tega paketa delnic je AIK banka, ki ji je v preteklosti uspelo pridobiti že 2l-odstotni lastniški delež Gorenjske banke, pred nekaj meseci oddala najvišjo ponudbo v višini 298 evrov za delnico.

Podaljšek AIK banki predlagali na SDH

Predlog za podaljšek roka so na SDH pod vodstvom predsednice uprave Lidie Glavina utemeljili s tem, da je AIK banka za to zaprosila, da bi bilo v korist Save, da se delnice Gorenjske banke prodajo, saj bi se tako lahko razdolžila, in da je prodaja nujna, ker predstavlja enega od ključnih ukrepov za poplačilo upnikov iz prisilne poravnave leta 2016.

Dovoljenja srbske in Evropske centralne banke (ECB) bi morala AIK banka, tako kot so na januarski skupščini odločili lastniki Save, 37,65-odstotne lastnice Gorenjske banke, predložiti že sredi marca. To se ni zgodilo. Takrat so v srbski centralni banki pojasnili, da AIK banka nima potrebnega soglasja za prevzem Gorenjske banke. Na vprašanje, ali so AIK banki zdaj dovolili prevzem Gorenjske banke, v srbski centralni banki včeraj niso odgovorili. Tako srbska kot Evropska centralna banka sta v preteklosti sicer že soglašali, da AIK banka lahko lastništvo v Gorenjski banki zviša na več kot 50 odstotkov, a se je veljavnost dovoljenja iztekla februarja letos. Poleg Save delnice Gorenjske banke v paketu prodajata še Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Zavarovalnica Triglav.

Vse dileme odpravnine Boštjana Jazbeca

Medij: Delo (Naslovna stran) Avtorji: Suzana Kos Teme: Banke Datum: Sre, 18. apr.. 2018

Odpravnina, ki guvernerju pripada po njegovi pogodbi o zaposlitvi, je v neskladju z internimi akti ustanove.

Ljubljana - Poslanci bodo imeli jutri pred seboj tudi predlog za razrešitev Boštjana Jazbeca s funkcije guvernerja Banke Slovenija. Ta odhaja v novo službo v Bruselj. Ob odhodu mu pripada celo odpravnina, ki bi jo v državnem zboru danes lahko problematizirali zaradi dilem, ki se pojavljajo v zvezi z njo.


Banka Slovenije bo kot delodajalec spoštovala obveznosti, ki izhajajo iz leta 2013 sklenjene pogodbe o zaposlitvi guvernerja Boštjana Jazbeca, vključno z določbo o upravičenosti do odpravnine v primeru predčasne razrešitve. Tako odgovarjajo v Banki Slovenije na v zadnjih dneh večkrat ponovljeno vprašanje Dela, ali bodo odpravnino odhajajočemu guvernerju tudi izplačali. Pred dnevi smo razkrili, da je guverner Boštjan Jazbec, ki odhaja predčasno in na svojo željo, ker je dobil novo, dobro plačano službo v Bruslju, upravičen tudi do odpravnine. Ta po naših informacijah presega 60.000 evrov bruto.

Določilo o odpravnini nično

»Po proučitvi posebnih predpisov ugotavljam, da je pogodbeno določilo, po katerem je guverner upravičen do odpravnine tudi v primeru, ko je razrešen na lastno pobudo pred potekom mandata, nično. Je namreč v izrecnem nasprotju z določili pravilnika o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije, ki določa (sedanji 22. člen), da članu sveta Banke Slovenije ne pripada pravica do odpravnine, če je bil razrešen, ker je sam tako zahteval,« opozarja Miha Šercer, odvetnik in strokovnjak za delovno pravo.

Skladno z internimi pravili Banke Slovenije je pogodbo o zaposlitvi v imenu Banke Slovenije podpisal viceguverner, ki je bil v tistem času imenovan za namestnika guvernerja. To je bil po naših informacijah Janez Fabjan, zdaj zaposlen v državni Abanki. Danes nam ni odgovoril na vprašanje, kako se je to določilo v pogodbi o zaposlitvi njegovega nadrejenega sploh pojavilo.

Neskladna s samim namenom odpravnine

Sava (še) ne bo dobila svežega kapitala

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Datum: Sob, 14. apr.. 2018 Stran: 11

Konsolidacija Državna lastnika in York z različnimi pogledi - Bodo upniki prevzeli delnice Bernardina?

Ljubljana - Skupščina Save v ponedeljek, kot kaže, ne bo podprla 21,7 milijona evrov dokapitalizacije družbe za prevzem Hotelov Bernardin, ki jo je predlagal upravni odbor. Ker so lastniki in upniki Save na različnih bregovih, za zdaj menda ni soglasja niti o dokapitalizaciji Save Turizma.


Slovenski državni holding (SDH), Kapitalska družba (Kad) in sklad York Global Finance Offshore so hkrati lastniki in upniki Save. Kot upniki imajo po naših neuradnih informacijah menda podpisan nekakšen upniški sporazum, po katerem morajo družbe določene odločitve, ki se nanašajo na lastniška vprašanja, torej tudi dokapitalizacijo, sprejemati soglasno in si ne smejo nasprotovati.

Ker je SDH sklenil, da dokapitalizacije Save ne bo podprl, je tako odločil tudi nadzorni svet Kada, čeprav njegova uprava menda podpira dokapitalizacijo Save. To pa menda v slabo voljo spravlja York, ki prav tako podpira zagotovitev svežega kapitala Savi, ki naj bi s tem prevzela Hotele Bernardin. Zaradi tega je, kot smo poročali, že pisal protestno pismo upravi in nadzornikom holdinga.

Grožnje niso povezane z njegovim delom

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Jelka Zupanič, Damjana Žišt Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 13. apr.. 2018 Stran: 2

GUVERNER BANKE SLOVENIJE

Policija ne varuje več guvernerja Boštjana Jazbeca. Mandatno-volilna komisija DZ predlagala, naj ga s 30. aprilom razreši, ker odhaja na novo funkcijo

Ko smo 20. marca poročali, da odhajajočemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu in njegovim otrokom neznanec grozi s SMS-i po službenem telefonu, zato je zaprosil za policijsko zaščito, še nismo vedeli, da jo bo tudi dobil. Včeraj pa so ljubljanski policisti zaključili kriminalistično preiskavo, povezano z grožnjami guvernerju Jazbecu.

Policija varovanja po desetem členu uredbe o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, ne opravlja več, saj je bilo v okviru kriminalistične preiskave ugotovljeno, da so razlogi za to prenehali. "Grožnje niso bile v povezavi z njegovim delom oziroma njegovo funkcijo,” so povedali na policiji. O vseh ugotovitvah bo zoper znanega osumljenca podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja grožnje. Jazbec je bil včeraj na službeni poti v Frankfurtu, na njegov odziv še čakamo. Neuradno pa naj ne bi vedel, kdo naj bi bil osumljenec. Banka Slovenija zadeve, ki je še v predkazenskem postopku, ne komentira.

Krka za dividende 93 milijonov evrov

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 13. apr.. 2018 Stran: 6

SKUPŠČINA DELNIČARJEV

V novomeški farmacevtski družbi za letošnjo skupščino delničarjev, ki bo 5. julija, predlagajo, da se od 169,23 milijona evrov bilančnega dobička za dividende nameni 92,9 milijona evrov. Tako bi dividenda na posamezno delnico Krke znašala 2,90 evra bruto, kar je 5,5 odstotka več od lanskih 2,75 evra bruto. Preostalih 76,33 milijona evrov bilančnega dobička bo prenesenih v prihodnje leto in v druge rezerve iz dobička. Do letošnjih dividend Krke bodo upravičeni tisti, ki bodo v delniško knjigo vpisani 18. julija, izplačilo dividend pa bo že 19. julija. Krka ima 51.278 delničarjev, Kad, SDH in Republika Slovenija pa so skupno 26,86-odstotni lastniki Krke. 

Sporno poseganje vlade in SDH v poslovanje NLB

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 12. apr.. 2018 Stran: 4

Korporativno upravljanje

Odločanje skupščine o tekočih poslih bi morala zahtevati uprava družbe - Banka bo sledila navodilu oblasti

Ljubljana - Vlada in SDH sta, kot kaže, presegli svoja pooblastila, ko sta pred kratkim upravi NLB naložili, kako naj ravna v primeru hrvaških sodnih odločb o prenesenih vlogah hrvaških varčevalcev.


Pri tem se postavlja vprašanje, ali se bo vlada kot skupščina vmešavala tudi v poslovanje drugih družb, če bo menila, da gre za zaščito državnih interesov.

Slovenski državni holding (SDH) je ta teden sklical skupščino NLB in upravi naše največje banke naložil, da mora v primeru sodb hrvaških sodišč zoper Ljubljansko banko in NLB o prenesenih deviznih vlogah spoštovati sklepe vlade in ravnati skladno z dopisom ministrice za finance. Tak sklep je upravljavec državnih naložb sprejel na podlagi sklepov, ki jih je vlada sprejela kot skupščina SDH. Povedano drugače: SDH je od uprave NLB zahteval, da spoštuje neposredne sklepe vlade, torej neposredno voljo politike.

Glede na to, da zakon o SDH določa, da holding ni vezan na navodila državnih organov in da tudi smernice OECD izrecno prepovedujejo vmešavanje vlade v vsakdanje vodenje družb v državni lasti, nas je zanimalo, na kakšni pravni podlagi je vlada sploh dala takšno navodilo SDH in ta nato NLB.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.