Mediji o malih delničarjih

Danes bo znano, ali je Batagelj največji lastnik Certe Holdinga

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Ozebek Nataša Bucik Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Datum: Čet, 12. okt.. 2017 Stran: 6

PREVZEM

Opoldne se izteče Batageljeva ponudba za prevzem Certe Holdinga in s tem cerkljanskega turizma ter podjetij Eta Cerkno in Tik Kobarid. Jutri zvečer bo imel Batagelj na mizi natančne podatke o tem, koliko delničarjev mu je uspelo prepričati. Za zdaj razkriva le, daje bil odziv izredno dober.


Danes ob 12. uri se izteče prevzemna ponudba Marjana Batagelja in Postojnske jame za prevzem delnic Certe Holdinga. Batagelj je 2000 delničarjem, večinoma upokojenim delavcem s Certo povezanih podjetij, za delnico ponujal 3,2 evra.

Zadnji dnevi so bili za delničarje, ki so kolebali glede prodaje, zelo stresni. Poleg Batagelja so namreč prek Deželne banke Slovenije delnice za 20 centov višjo ceno odkupovali tudi posamezni člani civilne pobude Ozaveščena Cerkljanska, ki Batageljevemu prevzemu nasprotujejo. Kljub aktivnemu nasprotovanju prevzema pa slednjim očitno ni uspelo zaustaviti prodaje delnic. Odziv na ponudbo naj bi bil po naših informacijah zfclo dober in jutri bo znano, ali se je približal polovičnemu deležu in bo na skupščino družbe, ki je sklicana za 30. oktober, prišel kot največji lastnik.

Del delničarjev proti prodaji

Imperij Bojana Petana se podira

Medij: Demokracija (Slovenija) Avtorji: Vida Kocjan Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 12. okt.. 2017 Stran: 24

Bojan Petan je nameraval vzpostaviti imperij, ki ga v razvitih zahodnih državah gradijo generacije. Njegova skupina DZS obvladuje 15 podjetij, od katerih se tri velika podirajo. Imperij je zadolžen za kar 270 milijonov evrov, kar pomeni, da se njegovo poslovno omrežje podira kot hiša iz kart.


Bojan Petan, solastnik in direktor v številnih podjetjih v skupini DZS, med katere spadajo Terme Čatež, d. d., DZS, d. d., in Delo Prodaja, d. d., je v začetku januarja letos začel s postopki preventivnega prestrukturiranja podjetij. To je zahtevala slovenska podružnica sklada York Capital Management. Zahteva je bila dana skladno z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Osem mesecev je bilo časa

Po tem so imele vse tri Petanove družbe največ osem mesecev časa, da sprejmejo nove finančne sporazume z vsemi svojimi finančnimi upniki. Gre večinoma za banke, sklade, različna podjetja pa tudi posameznike in kupce obveznic teh podjetij. Petanova podjetja so morala izdelati seznam upnikov in ga poslati sodišču. Na podlagi tega so nato revizorji in sodišča ugotavljali, ali so Termam, DZS in Delu Prodaji uspelo pridobiti dovolj soglasij za uspešno končanje preventivnega prestrukturiranja. Za slednje so morala podjetja pridobi najmanj 75 odstotkov soglasij vseh upnikov ne glede na to, ali so imeli terjatve do podjetij zavarovane ali ne. Osemmesečni rok za pridobitev soglasij se je iztekel 6. septembra 2017.

Dvema ni uspelo

Stavi na Cerkno, a tudi na Idrijo

Medij: Primorske novice (Primorska) Avtorji: Saša Dragoš Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 07. okt.. 2017 Stran: 5

Marjan Batagelj o Idriji kot obetavni turistični destinaciji, z zavidajočo zaščito Unesca, a še brez turizma 

Direktor in lastnik Postojnske jame Marjan Batagelj se je v okviru prevzemne ponudbe za cerkljanski Certa Holding o viziji povezovanja turizma na območju med Postojno in Kobaridom pogovarjal tudi z Idrijčani. Novo zagonsko središče postavlja v Cerkno, privlačno, čeprav spečo destinacijo pa vidi tudi v Unescovi Idriji. 

IDRIJA - Marjan Batagelj vse od objave prevzemne ponudbe za Certa holding govori o pospeševanju turizma v krajih med Postojno in Kobaridom z zagonskim središčem v Cerknem. Ta ima namreč z osrednjo zimsko ponudbo in s termami vse, kar lahko dopolni skromnejšo zimsko obiskanost Postojnske jame. Istoimenska družba pa ima vse tisto, česar, zlasti Cerkno in Idrija, nimata, da bi se resneje vpisala na turistični zemljevid. V prvi vrsti nimata pripravljenosti za povezovanje, ki je bila naslovna tema pogovora. 

"Idrija turizma še nima!" 

V predstavljeno odličnost Postojnske jame in njenih dosežkov je Batagelj vgradil dobršno mero pragmatizma in človeške občutljivosti. "Turizem ni nanotehnologija, je pa veliko psihologije. So ideje in zgodbe, ki so vedno v ljudeh, ki z njimi živijo. Nikoli nismo zapravljali za študije, ker smo se vse naučili iz opazovanja gostov in popravljali napake. Dobro strategijo lahko oblikuješ zgolj sam. Nismo se prijavljali na razpise, ker smo raje zaslužili sami in šli naprej. S smiselnim oblikovanjem, povezovanjem vseh naših produktov in prodajo kombiniranih vstopnic obiskovalcem, ki jih dobro poznamo," je Idrijčanom dal vedeti, da so bržčas na drugačni poti v želeni turizem. 

Zadolženi Stari vrh korak bliže oživitvi

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Blaž Račič Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 07. okt.. 2017 Stran: 4

Smučišče V Heti potrdili, da so se s STC Stari vrh dogovorili za poplačilo 3,2 milijona evrov terjatev - Kako bosta občini zagotovili denar? 

Stari vrh - Slaba banka Heta in STC Stari vrh sta se po naših informacijah dogovorila o poplačilu trimilijonske terjatve, s čimer so se zelo izboljšale možnosti za preživetje smučišča. V občinah Gorenja vas- Poljane in Škofja Loka, ki sta lastnici smučišča s 55 hektari prog, o dogovoru še ne želijo govoriti, prav tako ni jasno, kako bosta za poplačilo terjatev zagotovili denar. 


»V Heti Asset Resolution konkretnih poslovnih procesov ne moremo komentirati, saj spoštujemo načela dobre poslovne prakse. Lahko pa povemo, da smo s podjetjem STC Stari vrh sklenili dogovor za poplačilo naših terjatev, ki omogoča nadaljnje obratovanje in razvoj smučišča,« je naše informacije potrdil Janez Žepič iz Hete, ki pa ni razkril, za koliko so prodali 3,2 milijona evrov terjatev do smučišča. Direktor STC Tomaž Trobiš je letos spomladi dejal, da za plačilo terjatve pričakuje »velik diskont«, terjatev Hete pa da bi lahko bila nižja kot milijon evrov. 

Na občini (še) skrivnostni 

Trobiš, ki je ali skorajšnjo rešitev ali propad žičničarskega podjetja napovedal že za pomlad, se na naše telefonske klice v zadnjih dneh za pojasnila o dogovoru s Heto ni odzval. Župan občine Gorenja vas-Poljane Milan Cadez je pred dnevi na vprašanje Dela, kako blizu je morebitni dogovor s Heto, odgovoril, daje optimist in da bodo dogovor, če ga bodo dosegli, predstavili na novinarski konferenci ali na začetku oktobra ali pred začetkom zimske sezone. Zdaj Cadez pravi, da je za dodatne informacije v zvezi s tem še nekoliko prezgodaj in da bodo rešitev, ko jo bodo našli (po navedbah Hete so dogovor ze sklenili), predstavili vsem hkrati. Kdaj naj bi se to zgodilo, ni povedal, prepričan je, da bo na Starem vrhu se mogoče smučati. Zanimive bodo predvsem podrobnosti, kako bosta občini lastnici zagotovili denar za poplačilo terjatev in kakšne načrte imata s smučiščem. 

Razlaščence mineva potrpljenje

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 07. okt.. 2017 Stran: 3

Bančni izbrisi Odvetniki zaradi zamude vlagajo nove ustavne pobude

Ljubljana - Razlaščene lastnike delnic in podrejenih obveznic bank mineva potrpljenje. Ker vlada že skoraj pol leta zamuja pri odpravljanju ugotovljene neustavnosti, odvetniki že vlagajo nove pobude za presojo ustavnosti, tokrat zakona ustavnem sodišču.


Ustavno sodišče je v presoji določenih členov zakona o bančništvu oktobra lani presodilo, da mora zakonodajalec v šestih mesecih odpraviti ugotovljeno neustavnost in tistim, ki so v sanaciji bank ostali brez delnic in podrejenih finančnih instrumentov, zagotoviti učinkovito pravno varstvo. Ministrstvo za finance s pripravo tega zakona zelo zamuja.

V Odvetniški pisarni Tamare Kek so v sodelovanju z Društvom Malih delničarjev Slovenije vložili pobudo za oceno ustavnosti zakona o ustavnem sodišču zaradi obstoja protiustavne pravne praznine. Poudarjajo, da ta zakon ne ureja pravnega sredstva, kadar državni zbor v postavljenem roku ne odpravi ugotovljene protiustavnosti.

Z navedeno pobudo so ustavnemu sodišču še predlagali, da naj ponovno odloča o načinu izvršitve odločbe, ki je ugotovila neustavnost zakona o bančništvu.

Ministrstvo za finance zaostrilo odgovornost Banke Slovenije

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Suzana Kos, Maja Grgič Teme: Banke Datum: Sre, 04. okt.. 2017

Nova različica zakona predvideva, da bodo tožbe zaradi razlastitev delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank lahko vložili vsi oškodovani vlagatelji.

Ljubljana – Nova različica zakona o sodnem varstvu razlaščenih imetnikov delnic in podrejenih obveznic bank zaostruje odgovornost Banke Slovenije (BS). Po novem za morebitno odškodnino odgovarja le BS, uporaba tega zakona pa za tožnike ne bi bila več obvezna, če bi se izkazalo, da je bilo z izrednim ukrepom storjeno kaznivo dejanje.

Ureditev sodnega varstva razlaščenih vlagateljev je oktobra lani zakonodajalcu naložilo ustavno sodišče. Na ministrstvu za finance (MF) so po prejetih pripombah v javni razpravi precej spremenili predlog omenjenega zakona, ki se nanaša na 963 milijonov evrov kvalificiranih obveznosti bank. Te so bile z izrednimi odločbami BS v postopku sanacije izbrisane v letih 2013 in 2014. 

Tudi novi predlog po naših informacijah ne predvideva presojanja veljavnosti izrednih odločb, osnovno vodilo pa je še vedno, da razlaščenci šestih bank lahko pričakujejo odškodnino, če bo sodišče ugotovilo, da so bili na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije ne bi izrekla izrednega ukrepa.

Ni bilo obvodno financiranje

Medij: Gorenjski glas (Kronika) Avtorji: Simon Šubic Teme: Sklici skupščin delniških družb Datum: Tor, 26. sep.. 2017 Stran: 14

Nekdanji predsednik uprave Gorenjske banke Gorazd Trček, obtožen zlorabe položaja, trdi, da namen posojil H&R in GBD Skupini v skupnem znesku .6 milijonov evrov ni bil obvodno financiranje Merfina. 

Ljubljana - Na ljubljanskem okrožnem sodišču so v petek začeli soditi nekdanjemu predsedniku uprave Gorenjske banke (GB) Gorazdu Trčku, nekdanjemu članu uprave GB Tilnu Zugwitzu, predsedniku uprave idrijske družbe H&R (lastnice Hidrie) Edvardu Svetliku in Anici Klemenčič iz GBD Skupine. Ker je bila slednja odsotna, so kazenski postopek zoper njo začasno izločili, medtem ko so prvi trije podali svoje zagovore. Specializirano državno tožilstvo sicer četverici očita zlorabo položaja oziroma pomoč pri kaznivem dejanju pri domnevnem obvodnem financiranju družbe Merfin, družbe prevzemnice nakelskega Merkurja. Gre za posojili, ki ju je GBvletih 2008 in 2009 odobrila H&R (10 milijonov evrov) in GBD Skupini (6 milijonov evrov), prejemnici pa sta nato ta denar posodili Merfinu. S tem naj bi banka po prepričanju tožilstva zaobšla zakonske omejitve izpostavljenosti do Merkurja in z njim povezanih družb. Trčku se v tej zadevi očita tudi kaznivo dejanje krive ovadbe, ker naj bi kot predsednik uprave GB podpisal lažno kazensko ovadbo zoper več fizičnih in pravih oseb, družbenikov GBD oz. G Skupine, ki jim je očital oškodovanje upnikov, poslovno goljufijo in zlorabo položaja zaradi izplačila 7,3 milijona evrov dividend v letu 2011, s čimer naj bi preprečili vračilo 6-milijonskega posojila. 

Ko odpelješ prvo linijo, je smer začrtana

Medij: Idrijske novice (Naslovna stran) Avtorji: Damijan Bogataj Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 22. sep.. 2017 Stran: 1

Marjan Batagelj je v minulih tednih obiskal vse večje vasi na Cerkljanskem. Na dobro obiskanih srečanjih je predstavil svoje delovanje ter vizijo razvoja turizma v občini in regiji. Odgovarjal je tudi na vprašanja občanov, ki so v poplavi polresnic pogosto zmedeni. 7,a časopis ABC bilten je dal daljši intervju, v katerem se ni izognil niti manj prijetnim vprašanjem. 

Rdeča nit Batageljevih nastopov je zavzemanje za razvoj in nova vlaganja. Prav zaradi tega seje pred leti spri z manjšinskimi lastniki v podjetju Postojnska jama d.d., saj je sam zagovarjal usmerjanje dobička v nove investicije. To se jim je v zadnjem obdobju obrestovalo, saj Postojnska jama d.d. sedaj odlično posluje in prinaša veliko dobička. Del tega je Marjan Batagelj odločen investirati na Cerkljanskem, ki bi mu predstavljala zanimivo dopolnitev v celotni turistični ponudbi. V Cerknem imajo višek sezone v času zime, Postojno pa največ turistov obišče poleti. Za odgovorno upravljanje s cerkljanskim turizmom pa mora pridobiti večinski delež delnic Certe Holding. Te so sedaj razpršene med številne male delničarje, ki trgovanja s temi vrednostnimi papirji niso najbolj vešči. 

Mali delničarji: Gorenje je v slabi finančni kondiciji

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič, Nejc Gole Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 20. sep.. 2017 Stran: 10

Pismo lastnikom Društvo delničarjev GRVGje opozorilo, da velenjska družba prepočasi dosega zastavljene cilje - Kad z Gorenjem zadovoljen

Ljubljana - Delničarji Gorenja so ta mesec prejeli pismo Društva delničarjev GRVG, v katerem ta opozarja, da velenjska družba ne dosega zastavljenih finančnih ciljev in da porablja več kapitala, kakor ga ustvari. Skrbi jih, da lahko brez sprememb Gorenje doleti usoda Cimosa ali Mercatorja.


Omenjeno društvo, ki ga vodi Matej Tomažin, delničarjem piše, da Gorenje kljub strateškemu načrtu ne zmanjšuje finančnega dolga, ampak se je ta od junija lani še povečal, in ne dosega pozitivnega denarnega toka, saj da je v prvem polletju doseglo 65,5 milijona evrov negativnega denarnega toka iz poslovanja in naložbenja. Poleg tega se družba po njihovih navedbah ne dezinvestira dovolj, saj denimo še vedno ni prodala Kemisa in Gorenja surovin.

Brez rezerve za krizne čase

Tomažin pravi, da podpirajo sprejeti strateški načrt Gorenja, ki predvideva finančno bolj »fit« družbo, vendar podjetje to prepočasi uresničuje. »V izjemno pozitivnem makroekonomskem okolju se ne ustvarja blazina, ki bi se lahko uporabila za krizne čase. Če bo jutri kriza, bo Gorenje v zelo kočljivem položaju. Lahko se mu zgodi zgodba Cimosa in Mercatorja,« poudarja Tomažin. Dodaja, da je dinamika izgubljanja denarja še vedno prisotna, zato poskušajo delničarje na to opozoriti. Tomažina je zelo presenetilo, da na julijski skupščini razen njihovega društva noben lastnik upravi, ki jo vodi Franjo Bobinac, in nadzornemu svetu, ki mu predseduje Marko Voljč, ni postavil vprašanja o poslovanju. S pismom društva so jih hoteli spodbuditi k razmisleku. Društvo je sicer na skupščini imelo pooblastila približno 70 delničarjev Gorenja.

Rast dobička, a tudi dolga

In kaj kažejo polletni rezultati velenjske družbe? Skupina je prodajne prihodke so povečala za sedem odstotkov na 624 milijonov, čisti dobiček pa več kot podvojila na 4,4 milijona evrov. V primerjavi z lanskim polletjem so za 12 odstotkov povečali tudi EBITDA, a hkrati je družba primerljivo povečala tako skupne finančne obveznosti kot čiste finančne obveznosti.

V polletnem poročilu so pojasnili, da so za dober milijon znižali obrestne stroške in izboljšali strukturo dolga v korist dolgoročnih virov. Vendar se razmerje med čistimi finančnimi obveznostmi in EBITDA od polletja lani ni izboljšalo, ampak je ostalo na razmeroma visoki ravni - 4,7. V skladu s strategijo družbe bi moralo to razmerje leta 2020 znašati največ 2,5.

Delnica daleč za indeksom

Višje sodišče potrdilo ničnost letnega poročila

Medij: Primorske novice (Aktualno) Avtorji: Nace Novak Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 18. sep.. 2017 Stran: 3

Pomembna zmaga malih delničark v primeru TT Okroglica

Višje sodišče v Kopru je zavrnilo pritožbo družbe Tekstilna tovarna Okroglica na tožbo malih delničark zaradi ničnosti letnega poročila za leto 2013 in sklepov skupščine julija 2014. Že na prvi stopnji je sodišče ugotovilo ničnost letnega poročila, v katerem bi morala družba izkazovati izgubo in ne dobička. 

NOVA GORICA ► Mali dellničarki družbe Tekstilna tovarna Okroglica (TTO) Barbara Birsa in Danila Bavcon sta že na skupščini družbe, julija 2014, postavili vprašanja o pravilnosti izkazanega poslovnega rezultata za leto 2013, a ju je uprava ignorirala. Zato sta se tudi odločili za tožbo. Kot je pojasnila Barbara Birsa, je bil nepravilen rezultat v letnem poročilu za leto 2013 osnova tudi za izplačilo nagrad in celo delitev dividend. 

Bilančni dobiček družbe naj bi v letu 2013 znašal 611.280 evrov. Že iz sodbe okrožnega sodišča v Novi Gorici pa izhaja, da je bila v letnem poročilu precenjena postavka kratkoročnih terjatev, saj je bila terjatev iz naslova odškodnine v višini dobrega 1,1 milijona evrov navedena brez podlage in v nasprotju s slovenskimi računovodskimi standardi in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. 

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.