Mediji o malih delničarjih

Sanacija bank, štiri leta kasneje

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Miha Jenko Teme: Banke Datum: Tor, 12. dec.. 2017

Evidenca: NKBM prodana, Probanka in Factor banka likvidirani, o NLB se še kar pogajamo, Abanka čaka kupce

Ljubljana – Slovenske banke so štiri leta po dokapitalizaciji in sanaciji dobičkonosne in kapitalsko močne - a so tudi manjše in tudi manj živahno posojajo, kot so v preteklosti.

Spomnimo, novembra 2013, je bil velik del slovenskega bančnega sistema na robu bankrota, klecajoč pod milijardami slabih posojil in na vrata Slovenije je že vsaj pol leta trkala trojka. Izguba bank je v prvih enajstih mesecih 2013 presegla milijardo evrov, donos na kapital (ROE) na ravni sistema je tako znašal neverjetnih minus (!) 33 odstotkov. Levji delež izgub in nedonosnih terjatev je pripadel največjima državnima bankama, NLB in NKBM, ki sta bili pozneje - izkazalo se je, da tri leta prepozno - dokapitalizirani s skoraj poltretjo milijardo davkoplačevalskega denarja.

Primanjkljaj po najbolj neugodnem scenariju

Slovenija je bila očitno prva država, kjer so bili izvedeni strogi obremenitveni testi ključnih bank, ki so bili tudi podlaga za določitev kapitalskih potreb slovenskih bank, stroški so na koncu obremenili slovenske davkoplačevalce, izbrisani so bili tudi lastniki podrejenih obveznic. Izvedbo skrbnega pregleda so koordinirali in nadzorovali Banka Slovenije, ministrstvo za finance, evropska komisije (direktorata za finance in konkurenco), ECB in evropski bančni organ EBA.

Metodologija je ostala tajna, čeprav je več slovenskih ekonomistov pozivalo k njenemu razkritju. Na koncu je bil ocenjeni kapitalski primanjkljaj v bankah določen pa najbolj neugodnem scenariju, po katerem bi se obseg slovenske ekonomije v letih 2013-2015 skrčil za skoraj deset odstotkov - pozneje se je izkazalo, da je v tem času zvišal za vsaj štiri odstotke. Obveljal je izračun ameriške svetovalne družbe Oliver Wyman, da znaša kapitalska luknja v osmih pregledanih bankah (na čelu z NLB, NKBM in Abanko) skoraj 4,8 milijarde evrov, kar je bilo za poldrugo milijardo več od ocene, ki so jo pripravili v nemški revizorski hiši Roland Berger. Mimogrede, predpostavke za neugodne makroekonomske napovedi sta prispevali ECB in evropska komisija.

Pozitivni učinki sanacije

Spet pravna zaušnica Branku Vodušku

Medij: Reporter (Periskop) Avtorji: Nenad Glücks Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 11. dec.. 2017 Stran: 10

Poslovnež Branko Vodušek, brat bolj znanega televizijskega novinarja Vladimirja Voduška, je pred tremi meseci proti meni vložil zasebno kazensko tožbo, ker naj bi zoper njega storil kaznivo dejanje razžalitve. Za to kaznivo dejanje je zagrožena denarna kazen ali zapor do šestih mesecev.

Vodušek mi očita, da sem ga razžalil s člankom v tedniku Reporter z naslovom Brat znanega novinarja Vladimirja Voduška obsojen zaradi podtikanja podkupovanja, ki je bil objavljen 3. aprila letos v tiskani izdaji Reporterja in nekaj dni za tem še na spletu. V članku sem poročal o sojenju, na katerem je bil Vodušek na okrožnem sodišču v Ljubljani obsojen za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov. Sodnik Marko Češnovar mu je prisodil pogojno osemmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let, čeprav bi mu lahko za to kaznivo dejanje odredil tudi nepogojno zaporno kazen. Sodnik je sicer ugotovil, da je Vodušek storil tudi kaznivo dejanje ponarejanje listin, pri čemer je šlo za stek, zato ga je obsodil le za »težje« kaznivo dejanje.

Šlo je za to, da je ob skupščini družbe Perutnina Ptuj leta 2012 nekdo v imenu Simona Toplaka, ki je bil član nadzornega sveta Perutnine Ptuj, na treh poštah v Ljubljani s plačilnim nalogom UPN na Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) nakazal tri vplačila. Vsak je bil tik pod mejo tisoč evrov (skupaj 2960 evrov), zato se vplačnik ni bil dolžan identificirati. Kot namen vplačila je pisalo »provizija za glasovanje na skupščini PP«. To naj bi bil dokaz, da je skušal Toplak pred skupščino podkupiti predstavnike MDS.

"Vodenje Luke Koper me ne zanima"

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Milka Bizovičar Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Sre, 06. dec.. 2017 Stran: 9

Andrej Božič Pri vodenju si ne dovoli prišepetovalcev, ker bi bilo to v škodo podjetja Odločitve o tovarni Steklarne Hrastnik na Poljskem bodo znane v prihodnjih tednih

Ljubljana - Andrej Božič, ki od avgusta skrbi za strateški razvoj Skupine Steklarna Hrastnik, zanika, da bi ga zanimal položaj predsednika uprave v Luki Koper. Tisti, ki neformalno iščejo kandidate, so se res obrnili tudi nanj, a kot pravi, ga funkcija zaradi osnovnih pogojev dela ne zanima. In napoveduje, da bodo v steklarni v naslednjih tednih sprejemali pomembne odločitve v povezavi z investicijo na Poljskem.


Čeprav ugibanja v povezavi z Luko Koper nekoliko motijo njegovo delo, je osredotočen na delo v steklarni. Danes je z generalnim direktorjem Petrom Časom na zelo pomembnem sestanku v Parizu, januarja ga čakajo pogovori s partnerji v Mehiki in v ZDA.

Informacije o tem, da ste kandidat za vodenje Luke Koper ne pojenjajo. Torej, vas ta položaj zanima ali ne?

Preden sprejmem katerikoli projekt, pogledam kakšni so potenciali podjetja in kaj bi bilo treba narediti, potem se o tem pogovorim z vsemi deležniki, ne samo z lastniki. Treba je na primer tudi vedeti, kako dihajo zaposleni, kakšna bi bila podpora bank. Potem, pri vodenju pa si ne dovolim prišepetovalcev, ker bi bilo to na škodo podjetja. Vedno sem odprt za nasvet, upoštevam tudi
stališča nadzornega sveta (NS) - z njim se pač ne moreš prepirati, saj je predstavnik lastnika. Po zakonu o gospodarskih družbah ima tudi nalogo, da potrjuje vse strateške odločitve, za katere uprava nima pooblastila. Je torej svetovalec, pomembno pa je, da je dobro sestavljen. Upravi mora biti v interesu, da dela dobro, tudi zato, ker jo lahko delničarji tožijo. Je kazensko odgovorna in tudi NS, ne pozabimo, za svoje odločitve odgovarja s svojim premoženjem. Med upravo in
NS torej gre za resno partnerstvo, dobro sodelovanje je zelo pomembno. To je tudi pogoj za dobro delo uprave.

Vsi strahovi brskanja po sanaciji bank: česa se boji Cerar, česa Jazbec

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Pet, 24. nov.. 2017

Zakaj predsednik vlade Miro Cerar v dopisih, s katerimi je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec Evropsko centralno banko (ECB) pozival k ukrepanju zoper našo državo, za zdaj uradno ne vidi ničesar spornega? In kaj bodo poslanci danes odgovorili ustavnemu sodišču, prek katerega poskuša Jazbec računskemu sodišču preprečiti prihod v Banko Slovenije in pregled njenega leta v dramatičnem letu 2013, ko smo davkoplačevalci sanirali banke?

Danes se bo v državnem zboru nadaljeval spopad, od katerega bo odvisno, ali in kdaj bodo prebivalci Sloveniji izvedeli, kaj se je v resnici dogajalo med sanacijo bank leta 2013 in 2014. 

Na eni strani stojijo vlada, poslanci državnozborskega odbora za finance in računsko sodišče. Na drugi strani je Banka Slovenije, ki jih bolj ali manj prikrito pomaga Evropska centralna banka (ECB). 

Ključno vprašanje spopada je, ali bo računskemu sodišču kot krovnemu varuhu javnih financ dovoljeno pregledati dokumente in ukrepe Banke Slovenije iz obdobja sanacije bank. S tem bi lahko namreč dobili dokončni odgovor na vprašanje, ali je država leta 2013 vanje vplačala preveč kapitala. Državni zbor je nedavno sprejel spremembe zakona o Banki Slovenije, ki omogoča revizijo računskega sodišča.

Kaj je Banka Slovenije pisala ustavnemu sodišču

Na današnji seji se bo tako odbor, ki ga vodi Urška Ban (SMC), opredelil do zahteve ustavnega sodišča, da se izvajanje zakona o Banki Slovenije zadrži. Po napovedih bodo odgovorili, da za to ni razloga. 

Nadzorniki v petek o novem sklicu

Medij: Primorske novice (Aktualno) Avtorji: S. R. Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 21. nov.. 2017 Stran: 2

Skupščina Luke bo verjetno preklicana 

Delničarji Luke se verjetno ne bodo sestali na skupščini 14. decembra. Ta bo verjetno preklicana, saj naj bi bil sklic objavljen prepozno. O novem sklicu skupščine bodo nadzorniki odločali na seji, ki bo v petek. 


KOPER Nadzorni svet Luke je skupščino sklical pred tednom dni. Načrtoval jo je za 14. december. Toda na portalu Agencija za javne evidence je bil sklic objavljen 14. novembra, kar pomeni, da med objavo sklica in skupščino ne bo minilo zakonsko določenih 30 dni. Pravna mnenja o tem si sicer niso edina, a bržkone si nihče ne zeli izpeljati skupščine, pri tem pa tvegati morebitne zaplete. "Razprava o tem bo na nadzornem svetu v petek," je odgovoril predsednik nadzornega sveta Luke Rado Antolovič, ko smo ga spraševali o preklicu oziroma o novem sklicu skupščine. 

Po vsej verjetnosti bodo v Luki v petek sklicali skupščino z novim datumom, a podobno vsebino: delničarji bodo potrdili novega revizorja in obravnavali poročilo o modelu poslovanja z izvajalci pristaniških storitev. Prvi datum, ko bi lahko na novo sklicali skupščino, bi bil v zadnjem tednu leta.

Sodišče dela hitreje kot lani

Medij: Primorske novice (Primorska) Avtorji: Saša Dragoš Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 21. nov.. 2017 Stran: 6

Civilna pobuda za Cerkljansko vztraja pri izmišljotinah o skupščini Certa Holdinga, Batagelj draži delničarje

Po domnevno dvojni skupščini Certa Holdinga je sodišče v Novi Gorici v register poslalo zapisnik z redno sklicane skupščine, ki je nadzornike izvolila na predlog Postojnske jame. Predstavniki Civilne Pobude za Cerkljansko vztrajajo pri legitimnosti svoje, domnevne parkiriščne skupščine. Sodišče v Novi Gorici bo v petek razsojalo o njihovi pritožni zahtevi za razglasitev ničnosti prve skupščine.


CERKNO Trije tedni po domnevno dvojni skupščini Certa Holdinga (CH) 30. oktobra niso razjasnili zmede okrog njiju. Člani Civilne pobude za Cerkljansko (Pobuda) so na sodišče prvi vložili zapisnik svoje, kot še vedno trdijo, na parkirišču ob stavbi večnamenskega centra opravljene skupščine. Sodnik pa je v register poslal zapisnik s skupščine, ki je bila sklicana v stavbi in je tam tudi potekala.

Nevzdržno enačenje lanske in letošnje skupščine

Vložitev zapisnika Pobude je pravzaprav razkrila, da naj bi 30. oktobra v Cerknem potekali dve skupščini. Na domnevni "parkiriščni" naj bi nadzor nad CH prevzeli četrti največji delničar Jožef Močnik (sicer sklicatelj skupščine in na njej v stavbi tudi navzoč) in člana Pobude Miran Ciglič in Petra Jermol.

Gorenje na poslovnem razpotju

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Srečko Klapš Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Tor, 21. nov.. 2017 Stran: 6

INDUSTRIJSKI VELIKAN IZ VELENJA

Gorenjeje pred rekonstrukcijo uprave, na prepihu naj bi bila Peter Kukovica in Branko Apat. Med nadzorniki pa Marko Voljč in Uroš Slavinec, če manjšinski delničarji uspejo s skupščino

Pretekli teden je uprava Franja Bobinca prejela zahtevo za sklic skupščine Gorenja manjšinskega delničarja Home Products Europe, s petimi odstotki petega največjega lastnika Gorenja, ki zahteva zamenjavo nadzornikov Gorenja Marka Voljča in člana Uroša Slavinca. Philip Sluiter namesto njiju predlaga v nadzorni svet sebe in Roberta Lična. Zahtevo utemeljuje kot ukrep za izboljšanje korporativnega upravljanja v Gorenju, saj naj bi si bila uprava z omenjenima nadzornikoma precej blizu. Spomnimo, da je moral Bobinac na julijski skupščini pojasnjevati tudi angažiranje kadrovske agencije Pendl & Piswanger, v kateri je zaposlena Romana Voljč Kovacs, soproga prvega nadzornika Gorenja Marka Voljča. Povedal je, da so s to agencijo sodelovali še pred Voljčevim prihodom med nadzornike in da je ta to povezavo takoj razkril. Sicer pa da so v Gorenju zadovoljni s storitvami te agencije.

Še vedno iščejo strateškega partnerja

Zakaj bi moral guverner Jazbec oditi

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Sob, 18. nov.. 2017

Dopisi, ki jih je guverner Banke Slovenije pošiljal na Evropsko centralno banko (ECB), odpirajo vprašanje, ali je Boštjan Jazbec sploh še neodvisni guverner ali pa je v resnici le izpostava mednarodnih finančnih krogov in Frankfurta, ki mu v zameno za občasne usluge krije hrbet?


Ko je državni zbor Boštjana Jazbeca aprila 2013 imenoval za novega guvernerja Banke Slovenije, se je zdel kot idealna rešitev.

Dobili smo občutek, da v zaspalo, mestoma celo zakrnelo institucijo, ki je po mnenju številnih po izbruhu svetovne finančne krize zamujala tako pri ugotavljanju težav v bankah kot pri ukrepih za njihovo odpravljanje, prihaja svež veter. 

Z razlogom. Jazbec je bil ob prevzemu funkcije tri desetletja mlajši kot predhodnik Marko Kranjec, imel je številne izkušnje z delom v tujini, dobro pa je poznal tudi razmerja sil v Sloveniji. Bil je del novega vala mlajših ekonomistov, a je imel hkrati leta 2006 glavno vlogo pri prepričevanju predsednika vlade Janeza Janše, naj država ne proda Nove Ljubljanske banke (NLB). 

Tudi v javnih nastopih je deloval suvereno in precej bolj prepričljivo kot Kranjec, ki vsaj javno nikoli ni želel slišati, da je v centralni banki karkoli narobe. Celo v obdobju, ko je bila Slovenija ob menjavi vlade v politično razklana, v ekonomsko pa na tleh, je Jazbecu uspelo dobiti podporo 77 poslancev. Dajal je vtis strokovnjaka, nepovezanega z "levimi" ali "desnimi" bančniki. 

Kot tak se je zdel več kot primeren za vodenje sanacije bank – najdražjega projekta države v tem stoletju. Izkazalo se je drugače.

Kaj razkrivajo dopisi, ki jih je pošiljal Jazbec ...

Nizozemec nad prijateljske vezi v vrhu Gorenja

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 18. nov.. 2017 Stran: 9

Velenjska družba Delničar zahteva glavo dveh nadzornikov - Upravi očitajo nedoseganje ciljev - Sluiter: Gorenje je zelo neprivlačna nevesta

Ljubljana - Podporo zamenjavi dveh članov nadzornega sveta Gorenja, ki jo predlaga nizozemski lastnik Home Products Europe, so že napovedali nekateri mali delničarji. Ali bo predlog dobil zadostno podporo, pa je ob razpršenem lastništvu težko napovedati. V državni Kapitalski družbi, ki ima 16 odstotkov, bodo predlog proučili.


Nezadovoljstvo s poslovanjem velenjske družbe, ki jo vodi Franjo Bobinac, tli že nekaj mesecev, saj podjetje ne dosega ciljev, ki jih je zastavilo v strateškem načrtu do leta 2020. Kot smo že pisali tudi v Delu, Gorenje ne zmanjšuje finančnega dolga, poleg tega pa ima negativni denarni tok tako iz poslovanja kot iz naložbenja.

To so potrdili tudi nedavno objavljeni devetmesečni rezultati družbe. Skupina je imelavprvih devetih mesecih letos 944 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 4,8 odstotka več kot v istem obdobju lani in dvanajst odstotkov več čistega dobička oziroma 4,6 milijona evrov. A hkrati je za tri odstotke povečala čiste finančne obveznosti na 417 milijonov, razmerje neto dolga in EBITDApaje znašalo 5, medtem ko strategija predvideva znižanja na 2,5 do leta 2020. Gorenje za tekmeci zaostaja tudi pri donosu na kapital; čista dobičkonosnost kapitala je konec septembra znašala 2,4 odstotka.

Preveč prijateljski odnos

Največ prihodkov v zgodovini, marže se izboljšujejo

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Nejc Gole Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 17. nov.. 2017 Stran: 10

Krka Sašo Stanovnik: Pozitivna dinamika tega leta se nadaljuje Odpirajo podjetje na Kitajskem za trženje in proizvodnjo

Ljubljana - Devetmesečni rezultati še naprej potrjujejo pozitivno dinamiko letošnjega leta glede na lansko. Izboljšujejo se tudi marže, poslovanje Krke komentira analitik Sašo Stanovnik. Krka se z novim podjetjem krepi tudi na Kitajskem.


Skupina Krka je v prvih devetih mesecih leta ustvarila 928,3 milijona evrov prodaje - to je največja devetmesečna prodaja v zgodovini novomeškega generika in devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V letošnjem devetmesečju so lanski dobiček povečali za 37 odstotkov na 110,1 milijona evrov.

V vsem letu bodo predvidoma dosegli 1,24 milijarde evrov prihodkov, s čimer bi bila prodaja od lanske višja za šest odstotkov. Čisti dobiček bo predvidoma znašal okoli 140 milijonov evrov, medtem ko je lani 108,5 milijona evrov. Za prihodnje leto načrtujejo 1,3 milijarde evrov prihodkov in 153 milijonov evrov čistega dobička.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.