Mediji o malih delničarjih

Zapravljena priložnost za aplavz

Medij: Dnevnik (Ostalo) Avtorji: Bucik Nataša Ozebek Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 03. nov.. 2017 Stran: 16

CERTA HOLDING

Zgodba delničarjev s cerkljanskih hribovje bila dolga leta zelo običajna, dolgočasna in nevredna medijskih objav. Okoli 2000 malih delničarjev je verjetno vedelo, da obstajajo skupščine delničarjev, a udeleževali se jih niso. Ljudski glas v Cerknem pravi, da sojih pobirali po gostilnah, da sta bila na skupščini vsaj dva ali trije. Enkrat na leto so se jim raztegnila usta, ko so na bančne račune dobili nakazane dividende. Za večino delničarjev to niso bile bajne vsote, so si pa laže privoščili kakšno porcijo čevapčičev in pivo več na farnem prazniku. Približno 25 let je bilo tako.

O tej zgodbi tudi danes ne bi pisali, če se lani ne bi zapletlo. Vodstvo Certe holdinga, ki mu dotlej mali delničarji niso gledali pod prste, je odprlo pot razprodaji njihovega z zgaranimi rokami prisluženega premoženja. Na trgu se je pojavil skriti kupec in prvič v zgodovini cerkljanskega delničarstva na noge spravil bolj in manj ozaveščene delničarje, v Cerkno priklical medije, varnostnike in policijo, nato pa eno leto zaposloval še sodnike. Skritemu kupcu in vodstvu holdinga se je po robu krčevito postavila civilna iniciativa Ozaveščena Cerkljanska. V prvi bojni liniji so jo zastopala Cerkljanom znana imena: nekdanji župan, dva nekdanja direktorja hotela, nekdanji direktor Certe in drugi podporniki iz vrst znanih cerkljanskih družin. Z množično podporo ljudstva se je zdela njihova bitka zmagovalna. In če bi šlo vse po sreči (in njihovih predvidevanjih), bi bili danes to junaki Cerkljanske. Odgnali bi skritega kupca, zasedli dobre položaje v cerkljanskem gospodarstvu in uredili še tisto, česar prej v dveh desetletjih niso. Na lokalnih volitvah drugo leto pa bi izvolili še svojega župana. Ljudje bi jim ploskali.

Nasprotniki Batagelja izpeljali vzporedno parkiriščno skupščino

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Ozebek Nataša Bucik Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 03. nov.. 2017 Stran: 5

CERTA HOLDING

Medtem ko je Marjan Batagelj na skupščini delničarjev dosegel zamenjavo nadzornikov Certe holdinga, se je spodaj na parkirišču zgodila vzporedna skupščina. Na njej so njegovi nasprotniki imenovali svoj nadzorni svet. Pravniki menijo, daje takšna skupščina nična.


Ob ponedeljkovi skupščini delničarjev Certe holdinga se je vzporedno, številnim novinarjem in javnosti prikrito, na parkirišču pred stavbo uradnega dogajanja odvila še ena skupščina. S pomočjo odvetnika Vladimirja Biliča in notarke Sonje Železnik so jo izvedli predstavniki civilne iniciative Ozaveščena Cerkljanska, ki nasprotujejo Batageljevemu vstopu v holding. Včeraj je v javnosti zaokrožil zapisnik vzporedne skupščine, notarka Zeleznikova, ki ga je podpisala, o tem ni želela dajati nobenih izjav. Odgovoriti ni želela niti na vprašanje, ali je listina sploh pristna, saj skupščine nihče od prisotnih ni videl.

Pooblaščenci že prej angažirali svojo notarko

A izkazalo se je, da zapisnik ni šala. Se preden je Marjanu Batagelju s svojim lastništvom v holdingu (49,1 odstotka), pomočjo Ilirike in krepko podporo ostalih malih delničarjev (potrdila za zastopanje mu je oddalo 226 delničarjev) na regularni skupščini uspelo zamenjati nadzornike v holdingu, je na parkirišču osem pooblaščencev delničarjev že izpeljalo svojo vzporedno skupščino. Z 20 odstotki glasovalnih delnic so soglasno imenovali nadzorni svet - z drugačnimi imeni, kot jih je predlagal Batagelj. Za prvega moža nadzornega sveta so denimo imenovali drugega največjega lastnika Jožefa Močnika, ki je medtem sedel na regularni skupščini. Po neuradnih podatkih pa naj bi ta nadzorni svet kasneje na konstitutivni seji imenoval tudi novega predsednika holdinga. To naj bi bil Sergej Racman, podjetnik, ki je v Ljubljani zgradil in potopil družbo Kolosej, na Primorskem pa se je neuspešno potegoval za gradnjo igralniško-zabaviščnega središča. Racman je trenutno lastnik 1,6 odstotka delnic Certe holdinga in čeprav v civilni iniciativi pred dnevi niso hoteli potrditi povezave z Racmanom, so zdaj njihove povezave jasne. Odvetnik civilne pobude Ozaveščena Cerkljanska tega ni želel ne zanikati in ne potrditi.

Ob koliko milijonov je Luka Koper zaradi tožb?

Medij: Delo (Kronika) Avtorji: Boris Šuligoj Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 03. nov.. 2017 Stran: 8

Zavrnjen tožbeni zahtevek Do zdaj uspešni samo z eno tožbo, a odškodnine od Roberta Časarja ne morejo izterjati 

Koper - Koliko milijonov evrov je Luka Koper izgubila v odškodninskih tožbah, ki jih vlaga na zahtevo velikih delničarjev zato, ker je revizija družbe Pricevvaterhousecoopers (PWC) leta 2010 ugotovila, da je uprava Roberta Časarja od 2005 do 2009 s svojimi odločitvami povzročila za 32,6 milijona evrov škode? To vprašanje si postavljajo mali delničarji potem, ko je v javnost prišla novica, da je Luka izgubila še šesto odškodninsko tožbo. 


Šesta tožba je bila uperjena proti osmim nekdanjim članom nadzornega sveta: Marjanu Bezjaku, Olgi Franca, Metodu Mezku, Marku Valentinčiču, Bojanu Zadelu, Orjanu Banu, Borisu Bradaču in Nebojši Topiču (predsedniku Borisu Popoviču je tedaj potekel mandat in ni odločal). Revizija PWC je namreč ugotovila, daje 25,8 milijona evrov vreden nakup slovaške družbe Trade Trans Invest (TTI) koprskemu logistu povzročil za 19,6 milijona evrov škode. Revizorji so ocenili, da bi družba TTI nekoč lahko bila vredna 258 milijonov evrov, zato je Luka po vodstvom Roberta Časarja (zdaj zaprtega na Dobu) leta 2008 plačala 25,8 milijona evrov za desetinski delež. 

Z več tožbami zahtevali 32,6 milijona evrov 

V Luki so se odločili, daso namesto ene tožbe (za 32,6 milijona) vložili šest manjših, doslej pa so pet tožb že pravnomočno izgubili. Šesti in tudi po znesku najzahtevnejši primer so na sodišču razdelili na dva dela. Samo v tem primeru terjajo odškodnino tudi od nadzornikov. V isti zadevi poteka tudi kazenska obravnava proti upravi (Robert Časar, Aldo Babic, Marjan Babic in Boris Marži), vendar namerava sodišče počakati na razplet v kazenskem postopku in šele potem nadaljevati tudi v odškodninskem zahtevku proti upravi (ravno tako 19,6 milijona evrov). 

Vojna v vrhu Banke Slovenije

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 26. okt.. 2017

Razkol v vrhu Banke Slovenije, regulatorja domačega bančnega sistema, je vse večji.

Nesoglasja med guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem in viceguvernerji po naših informacijah tako že hromijo normalno delovanje te institucije. Najnovejše jabolko spora je vodja nadzora bančnega poslovanja Matej Krumberger, ki je že vrsto let tarča kritik zaradi pomanjkljivega nadzora bank v letih pred njihovo sanacijo.

Krumbergerja se je želel znebiti že Kranjec

Krumberger je bil na položaj imenovan leta 2009, tik po izbruhu finančne krize. Že nekdanji guverner Marko Kranjec mu je očital preblag pristop pri nadzoru bank in zadrževanje nekaterih informacij.

"Nadzor vsebinsko ni bil na višini, ki je bila takrat potrebna. Po mojem stališču je bil nadzor že od leta 2007 preveč toleranten. Bil je premalo strog, v nadzoru je škripalo," je Kranjec pozneje govoril na zaslišanju pred državnozborsko preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar.

Leta 2013 je zato Kranjec želel Krumbergerja razrešiti s položaja, a je temu nasprotovala Stanislava Zadravec Caprirolo, tedanja viceguvernerka, odgovorna za nadzor, ki od letos vodi Združenje bank.

Molčal je v Probanki

Kranjec je kmalu odšel iz Banke Slovenije, nasledil pa ga je Jazbec. Septembra 2013 je Banka Slovenije odredila nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke.

To je spet odprlo vprašanje o tem, kaj je nadzor centralne banke počel v letih pred tem. Sploh ker je tudi Krumberger pozneje pred komisijo priznal, da so prve težave v Factor banki zaznali že leta 2010, torej tri leta prej.

Na odprtem delu zaslišanja Krumberger ni želel odgovoriti na vprašanje, ali je od Probanke kdaj zahteval razkritje podatkov o mreženju lastništva okrog te banke in povezav njenih vodilnih s pomembnejšimi komitenti. Lanskega novembra pa je komisija napovedala, da bo Krumbergerja ovadila zaradi lažnega pričanja - in to skupaj z nekdanjo predsednico uprave Probanke Romano Pajenk.

Banka Slovenije molči

Kljub temu je Jazbec po naših informacijah na ponedeljkovi seji Sveta Banke Slovenije predlagal, da bi Krumberger dobil nov, že tretji mandat. Temu so nasprotovali preostali viceguvernerji. Pri tem naj bi izpostavljali prav njegovo domnevno preslabo delo pri nadzoru bank.

Uradnih pojasnil Banke Slovenije o dogajanju nam v treh dneh ni uspelo dobiti. Na vprašanja, ali je svet odločal o novem mandatu Mateja Krumbergerja, ali ga je dobil in kdaj se mu izteče aktualni mandat, niso odgovorili.

Jazbec ima možnost, da Krumbergerju mandat podaljša še za leto dni. Na seji je po naših informacijah že napovedal, da bo to tudi storil.

Spori se vlečejo že več mesecev

Gre za nadaljevanje "vojne" med Jazbecem in viceguvernerji, ki se vleče že več mesecev. Guverner namreč na mizo sveta Banke Slovenije že nekaj časa prinaša kadrovske predloge, ki jih viceguvernerji kot po tekočem traku zavračajo.

Že junija so tako prižgali rdečo luč prvemu predlogu o ponovnem imenovanju Mateja Krumbergerja. Isto usodo je doživelo več drugih imen, ki jih je predlagal Jazbec, med drugim vodja notranje revizije Darko Dolinar in vodja oddelka za finančno stabilnost Matjaž Noč.

Jasna Iskra dobila rdečo luč

Gorenje znova pod drobnogledom

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 26. okt.. 2017 Stran: 9

Delničarji Agencija za trg vrednostnih papirjev preverja obveščanje 

Velenje - Agencija za trg vrednostnih papirjev je po naših informacijah uvedla postopek proti Gorenju. Preverja, alije družba ustrezno ravnala z notranjimi informacijami in delničarje obveščala enakomerno ter skladno z zakonodajo. Nekateri menijo, da ni bilo tako. 

Po našem razkritju informacije, da se je Gorenje s Panasonicom dogovorilo o podrobnostih za prenehanje poslovnega sodelovanja, je delnica Gorenja izgubila več kot tri odstotke. Trend njenega gibanja je nasproten gibanju borznega indeksa SBITOP, ki raste. 

Dejstvo, da družbi ne bosta več sodelovali, je seveda cenovno občutljiva informacija, s katero večina od več kot 13.000 delničarjev Gorenja pred našo objavo ni bila seznanjena. Zato so se že pojavile ocene, da bi morala uprava Gorenja pravočasno ustaviti trgovanje in o tem obvestiti delničarje prek Ljubljanske borze. A tega ni storila. Zato je po naših informacijah spet pod drobnogledom Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). 

ATVP zaznal sum kršitev 

Na potezi je arbitraža

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Rozmari Petek Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 26. okt.. 2017 Stran: 6

RAZČLENITEV UNIORJA

Uprava jezna na delavce, ki so zavoljo izčlenitve programa Turizem zahtevali arbitražni postopek

Po prvotnih planih Uniorja naj bi bil konec septembra eden od njihovih štirih programov, program Turizem, odšel na svoje. Tako so na avgustovski skupščini odločili delničarji (manjšina je sicer vložila izpodbojno tožbo na tak sklep). Okoli 320 delavcev bi tako zamenjalo delodajalca; od Uniorja bi prešli na Unitur, ki bi bil v 100-odstotni lastni Uniorja. A kot kaže, vse ni šlo tako gladko. Delavci so se prijeli za še zadnjo bilko, uveljavili so instrument arbitražnega postopka, kar jim omogoča zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

Zavoljo te odločitve jim, sodeč po dokumentih, ki smo jih prejeli v uredništvu, ni lahko. Uprava naj bi jim namreč očitala posledice, ki temu sledijo (trenutno so namreč ravno v pogajanjih za dvig plač), predvsem pa, kdo bo nosil stroške takšne arbitraže. V upravi trdijo, da so predstavnike delavcev o nameravani novi organiziranosti programa Turizem sproti obveščali že od leta 2016 dalje, zato delavske pobude ne razumejo. "Dober mesec pred odločitvijo skupščine sta bila izvedena tudi obveščanje in posvetovanje s svetom delavcem in reprezentativnimi sindikati v skladu z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju in zakonom o delovnih razmerjih. Na posvetovanju niti svet delavcev niti reprezentativni sindikati niso izrazili nasprotovanja odločitvi ali naslovili pobude po dodatnih informacijah ali pojasnilih. Kljub temu je svet delavcev Uniorja po sprejeti odločitvi skupščine Uniorja o izčlenitvi programa Turizem sprejel odločitev o začetku arbitražnega postopka v zvezi z navedenim," pojasnjujejo v upravi, ki jo vodi Darko Hrastnik.

Pred skupščino napačni nasprotniki in vojni dobičkarji

Medij: Primorske novice (Primorska) Avtorji: Saša Dragoš Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 25. okt.. 2017 Stran: 8

Marjan Batagelj in pobuda za Cerkljansko sprta zbirata glasove za skupščino Certa holdinga

Marjan Batagelj za Postojnsko jamo s polovičnim lastništvom in Civilna pobuda za Cerkljansko, ki obvladuje približno četrtino Certa holdinga (CH), z zbiranjem pooblastil delničarjev skušata zagotoviti večino na skorajšnji skupščini. Obe strani, podobno kot vsa Cerkljanska, sta sprti. Povzročitelji delničarske vojne pa mirno preštevajo dobiček od prodanih delnic.


CERKNO - Civilna pobuda za Cerkljansko (Pobuda) se je ponujenemu sodelovanju z Marjanom Batageljem odrekla pred začetkom prevzemnega postopka Certa Holding (CH) s strani njegove družbe Postojnska jama. Batagelj ima v lasti polovico CH, Pobuda ga obvladuje z okrog četrtino delnic. Ker pa je 26 odstotkov malih lastnikov delnice obdržalo in statut CH dopušča le desetino glasovalnih pravic ne glede na delež lastništva, je razplet skupščine negotov.

Težava je bogato nagrajeno vodstvo

V narobe bitki med Batageljem in Pobudo zmagujejo nesojeni prevzemniki CH. Uradno ostajajo skriti, poučena ulica pa omenja vodilno skupino CH in njegovih družb v sodelovanju z Občino Cerkno, ki se je bogato nagradila. Direktor CH Zorko Golob do odstopa za dolžnost in nadzorne funkcije v vseh treh družbah CH z več kot 50.000 evri. Še enkrat toliko so dali v žep ostali trije nadzorniki, ki se vrtijo v vseh družbah. Za storitve, tudi v podporo manipulacijam, so odšteli 66.000 delničarskih evrov, CH pa porinili v 90.000 evrov izgube. Čeprav zakon od vodstva po proglasitvi ničnosti zahteva povračilo vseh prejemkov, do tega še ni prišlo. S trikrat dražjo prodajo delnic Batagelju (med odvetniki in čudnimi družbami so vrteli okrog 16 odstotkov odkupljenih), so dali v žep sto tisoče evrov.

Preživel je več tisoč dni na čelu družbe, zdaj naj bi mu bili šteti tedni

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Tomaž Modic, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 18. okt.. 2017

Obdobje Bojana Petana na čelu DZS, enega od zadnjih še živečih finančnih holdingov, ki je imel pomembno vlogo v dveh desetletjih tranzicije, se očitno končuje.

Po neuradnih informacijah naj bi Petan, ki je vrsto let DZS zelo verjetno tudi lastniško obvladoval, do konca leta zapustil položaj predsednika uprave. 

Njegov odhod naj bi namreč zahtevali v finančnem skladu York Global Management, največjem upniku DZS, ki je konec lanskega leta od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) odkupil za skoraj 80 milijonov evrov bruto terjatev do močno zadolžene skupine.

Načelo štirih oči

Že od začetka meseca uprava DZS prvič v zgodovini deluje po načelu štirih oči. Na zahtevo upnikov je namreč v upravo prišel Dejan Rajbar, nekdanji izvršni direktor družbe Elements Skladi, ki Yorku v Sloveniji pomaga pri upravljanju družb in terjatev. 

Pred tem se je končal tudi postopek preventivnega prestrukturiranja, v katerem je bil DZS zaradi prezadolženosti od začetka leta. Ključni upniki so namreč prejšnji mesec dosegli dogovor, zato je bil sredi septembra potrjen nov sporazum o finančnem prestrukturiranju DZS. 

Ta temelji na pospešeni prodaji premoženja v lasti skupine DZS, s katero je Petan več kot tri leta na različne načine zavlačeval. 

Bo moral Petan oditi tudi iz Term Čatež?

Batageljev vpliv v Certi holdingu še negotov

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Blaž Močnik Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 17. okt.. 2017 Stran: 4

Prevzem Nova turistična os od Postojne, Idrije, Cerknega, Kobarida do Jezerskega

Postojna - Družba Postojnska jama je včeraj uradno postala lastnica 49,13 odstotka delnic cerkljanske Certe holdinga. A na skupščini konec meseca bo zaradi statuta lahko uveljavljala le deset odstotkov glasovalnih pravic, zato je njen takojšnji vpliv v vodstveni strukturi še negotov.


Predsednik uprave Postojnske jame Marjan Batagelj je včeraj na predstavitvi prevzema v Postojni napovedal posodobitev statuta družbe, češ da je zastarel. A ga bo skupščina, ki jo je za 30. oktober sklical do zdaj največji delničar z 9,5 odstotka delnic Jožef Močnik, še prehitela. Batagelj je priznal, da bo iskal pooblastila preostalih delničarjev: »Toda nikomur ne bom ničesar vsiljeval. Prinašamo razvojni model za novo turistično os, ki je trenutno še mrtva. Ne gre zgolj za Cerkno, ampak tudi za Idrijo, soško fronto in ne nazadnje tudi za Jezersko.« Včeraj sicer ni potrdil, da bo Postojnska jama še naprej odkupovala delnice holdinga, vendar je pred tem nakazal, da se bodo lastniško konsolidirali z odkupom še najmanj desetodstotnega deleža.

Batagelj je včeraj razkril prve poteze vodenja, če bi pridobil vajeti družbe pooblaščenke, ki več kot 54 odstotkov v družbi Certa upravlja s Hotelom Cerkno in Tikom Kobarid ter četrtinskim deležem v cerkljanski Eti. Sinergijski učinki v turizmu s hotelom, kjer pa je izpostavil 17-milijonsko izgubo v devetih letih ob 12-milijonski dokapitalizaciji, so skupni imenovalec naložbe, ki bo po napovedih vključevala obnovo hotelskega kompleksa, prodajo, marketing in nabavno verigo. »Ključni dejavnik sta poletna in zimska sezona. Postojnska jama ima pozimi 120 delavcev preveč, medtem ko jih ima Hotel Cerkno zaradi zimske sezone premalo,« je nakazal.

Skorajšnja skupščina Certa Holdinga ali kdo bo koga?

Medij: Primorske novice (Aktualno) Avtorji: Saša Dragoš Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 17. okt.. 2017 Stran: 3

Marjan Batagelj po dokupu 49,13 odstotka delnic Certa Holdinga na urgenco - Vroče nadaljevanje 

Predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama Marjan Batagelj je včeraj podrobno predstavil prevzemni postopek za cerkljanski Certa Holding, v katerem so pridobili 49,13 odstotka delnic. Več kot so pričakovali, a ne dovolj, da bi takoj zastavili holdingov razvoj. Na skorajšnjo skupščino se podajajo z le desetino glasovalnih pravic in upanjem, da jih bodo delničarji s pooblastili vendarle zavezali k delu. 


POSTOJNA ► "Človek, ki ve, kaj mora narediti in ima vizijo, je nevaren za tiste, ki tega ne vedo. Zato ga je potrebno odgnati" je bila sklepna misel predsednika uprave Postojnska jama Marjana Batagelja po stresnem 52-dnevnem prevzemnem postopku Certa Holding (CH), preden so ga ob zaključku minuli petek odpeljali na urgenco. Časa za odrejeni počitek nima, saj se bo na skupščini CH 30. oktobra za svoj predlog razvoja, najprej za imenovanje vodstva, "udaril" s Civilno pobudo za razvoj Cerkljanske. 

"Skupščina je kulturno dejanje. Želimo dostojanstvo. Če nas ne bodo hoteli, bodo lahko prepisali naš razvojni program. A kdo ga bo uresničil?" se je vprašal Batagelj pred nadaljevanjem prevzema CH. 

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.