Mediji o malih delničarjih

Sta Triglav in Sava Re lahko kos velikanom?

Medij: Delo  Avtorji: Karl Lipnik Teme:  Zavarovalnica Triglav, Sava RE Datum: Četrtek, 17. januar 2019 Stran: 11

Ljubljana - Kljub vsem tveganjem in nesrečam, ali pa prav zaradi njih, je bilo lansko leto za zavarovalnice na splošno uspešno. K temu so prispevali predvsem gospodarska rast in investicijski prihodki. Letos analitiki pričakujejo manj uspešno finančno poslovanje zavarovalnic.

Zanimivo, napovedi kažejo, da bodo zavarovalnice letos zmanjšale investicije, namenjene širitvam na nove trge (prevzeme). Delno zaradi pričakovane zmernejše gospodarske rasti, delno pa tudi zaradi sprememb zakonodaje se bodo bolj osredotočale na osnovno dejavnost ter racionalizacijo stroškov s ciljem krepitve bilančne stabilnosti.

Škode so priložnost za posel

Povprečnemu vlagatelju se zdi zavarovalniški posel mogoče nekoliko čuden. Na poslovanje zavarovalnic namreč vplivajo veliki škodni dogodki, ki lahko močno oklestijo dobičke. Toda prav škode so tudi priložnost, da povečajo posel. Po škodah je namreč lažje prepričati nezavarovane oškodovance, da se zavarujejo, poleg tega pa je lažje zvišati zavarovalne premije. Letu nesreč skoraj po pravilu sledi leto rasti obsega poslovanja.

Konkurenca prehuda za podražitve

Lansko leto zavarovancem in z njimi tudi zavarovalnicam ni prizaneslo. Indeks delnic evropskih zavarovalnic je zdrsnil za desetino. Naravne nesreče so udrihale po vsej zemeljski obli in tudi v Sloveniji je klestila toča, ki je »udarila« tudi obe največji zavarovalniški skupini Zavarovalnico Triglav in Savo Re. Zadnja je utrpela tudi povečano število izplačil škod zaradi nesreč v tujini. Sava Re je sicer lani pričakovala tudi opazno rast premij v pozavarovalnem delu. Zaradi orkanov, ki so leta 2017 prizadeli ZDA in karibske države, je bilo pričakovati podražitev premij v letu 2018, kar pa se zaradi konkurence na trgu ni zgodilo.

Naložbeni portfelji na prepihu

Hidria v vrtincu lastniških sporov

Medij: Primorske novice  Avtorji: Saša Dragoš, Vesna Humar Teme:  mali delničarji  Datum: Sobota, 12. januar 2019 Stran: 2

Dva vodilna v Hidrii presenetila z objavo prevzemne namere Hidria v vrtincu lastniških sporov Dva vodilna v skupini podjetij, povezanih z družbo Hidria, Iztok Seljak in Dušan Lapajne, sta objavila namero za prevzem holdinga, ki posredno obvladuje veliko spodnjeidrijsko podjetje. S tem naj bi, kot je napisal Seljak “našo Hidrio” skušala zaščititi pred prevzemom, za katerim, kot kaže, stoji družina Svetlik.

Hidria je za slovenske razmere gospodarski gigant. Ima več kot 2000 zaposlenih in letos pričakuje, da se bo njen dobiček povzpel nad 30 milijonov evrov. Prihodki se približujejo 300 milijonom evrov. Skupino prek družbe H&R obvladujejo štiri družine oziroma posamezniki. Največji vpliv in delež ima družina Svetlik, sledi družina Krapš Rejc. Iztok Seljak in Dušan Lapajne, ki sta objavila namero za prevzem, sta po lastniškem vplivu na tretjem in četrtem mestu. Vpleteni posamezniki imajo poleg lastniških deležev pomembne vodstvene funkcije v skupini.

Trije lastniški krogi

Vse z družbo povezane firme imajo sedež v Ljubljani. Večinski lastnik matične družbe Hidria, ki jo kot glavni direktor vodi Lapajne, je Hidria Holding. Vodijo ga trije direktorji, poleg Seljaka še Gašper in Urška Svetlik. Gre za sina in hčer Edvarda Svetlika. Lastnik holdinga pa je družba H&R, torej podjetje, ki ga Seljak in Lapajne nameravata prevzeti.

Šele pogled med lastnike zadnje družbe, H&R, razkrije osebe, ki dejansko obvladujejo poslovno skupino. Družba ES&G, ki je v lasti Edvarda Svetlika, “očeta” Hidrie in človeka, ki ima po neuradnih podatkih še vedno daleč največji vpliv na poslovanje, in njegove žene Ivice Svetlik, je 40,37-odstotni lastnik družbe H&R. Ostali trije veliki imajo skupaj v lasti 42,71 odstotka. Kot kaže, bi Svetlikovi radi dvignili svoj delež čez polovico, Seljak in Lapajne pa jim to skušata preprečiti.

Delnice kupovali pod ceno in pod mizo?

Bertoncljevi pišejo nov zakon o bančnih razlastitvah

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 09. januar 2019 Stran: 10

Sanacija bank Banko Slovenije bi lahko kmalu pod drobnogled vzelo tudi računsko sodišče - Poravnava ni izključena

Ljubljana - Ministrstvo za finance pod vodstvom Andreja Bertonclja, kot kaže, ne bo »posvojilo« predloga zakona o pravnem varstvu bančnih razlaščencev, ki ga je sprejela prejšnja vlada, ampak pripravlja svoj predlog, je mogoče izvedeti. To nakazujejo tudi odgovori ministrstva, kjer zakon napovedujejo do pomladi.

Vlada oziroma državni zbor že skoraj dve leti zamujata z odpravo neustavnosti, ki jo je jeseni 2016 glede razlastitve delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic saniranih bank ugotovilo ustavno sodišče. Minister Bertoncelj je med svojimi prednostnimi nalogami napovedal sprejetje zakona, ki naj bi razlaščenim vlagateljem omogočil učinkovito pravno varstvo in vložitev odškodninskih tožb, a predloga še ni na obzorju. Kot kaže, tudi zato, ker ministrstvo ne namerava v postopek sprejetja poslati predloga, ki ga je predlagala prejšnja vlada in s katerim niso bili zadovoljni ne oškodovani vlagatelji ne poslanci, ampak pripravlja novo različico zakona.

Do zakona spomladi

Na ministrstvu za finance zatrjujejo, da je predlog zakona, ki sledi odločitvi ustavnega sodišča, ena od prednostnih nalog vlade. Kot pravijo, zaradi kompleksnosti zdaj glede predloga zakona potekajo intenzivna usklajevanja med ministrstvom za finance in ministrstvom za pravosodje: »Načrtujemo, da bi lahko vlada predlog zakona obravnavala in posredovala v državni zbor v letošnjem prvem četrtletju, še pred tem pa bo v skladu z običajno proceduro predložen tudi v obravnavo zainteresirani javnosti.« Po neuradnih informacijah bi se to lahko zgodilo že konec januarja. To pomeni, da bi lahko bil zakon po najbolj optimističnem scenariju v državnem zboru sprejet pred poletjem.

Neuradno je mogoče izvedeti, da je za zdaj usklajeno, da naj bi postopki potekali le na enem sodišču. Materialne določbe, ki naj bi opredelile pravice in obveznosti, pa so menda še odprte. Spomnimo, da je prejšnji predlog zakona predvideval, da bi lahko oškodovani vlagatelji vložili odškodninske tožbe proti Banki Slovenije, ki naj bi odškodnine tudi plačala, razen če bi dokazala, da je pri ugotavljanju stanja pred sanacijo bank in pri izreku izrednih ukrepov delovala kot skrben gospodar.

Poravnava je mogoča

V zadnji sanaciji bank konec leta 2013 in jeseni 2014 je bilo razlaščenih okoli 100.000 delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic bank. Delničarji so z izbrisom izgubili 381 milijonov evrov, lastniki podrejenih finančnih instrumentov pa 582 milijonov evrov premoženja, skupaj torej dobrih 960 milijonov evrov. Ker je že zdaj jasno, da utegnejo biti odškodninski postopki dolgotrajni in dragi, se tako mali kot večji razlaščenci že nekaj časa zavzemajo za poravnavo.

Mali delničarji pri tem predlagajo ločitev dobro poučenih vlagateljev (poenostavljeno tistih, ki profesionalno delujejo na finančnimi trgi) in nepoučenih vlagateljev. 

V ospredju bodo predvsem zavarovalnice

Medij: Delo   Avtorji: Lojze Kozole Ilirika BPH Teme: Zavarovalnica Triglav, mali delničarji Datum: Ponedeljek, 07. januar 2019 Stran: 12

Domači trg Večina podjetij iz prve kotacije na ljubljanski borzi tudi letos načrtuje dobro poslovanje in Slovenski borzni indeks SBITOP je v preteklem letu dni pridobil 1,15 odstotka vrednosti in se giblje okoli 800 točk. Lahko omenimo, da je SBITOP junija lani prvič po osmih letih presegel vrednost 900 točk, kar je izraz pozitivnega trenda na slovenskem kapitalskem trgu, ki ga zaznavamo že od tretjega četrtletja 2015.

Kar se tiče makroekonomskih napovedi za letos, te za Slovenijo ostajajo ugodne. Sodeč po oceni urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) lahko za leto 2018 pričakujemo približno 4,4-odstotno rast BDP, medtem ko Umar za letos trenutno napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast. Glavna dejavnika rasti ostajata izvoz in domače povpraševanje. Ob gospodarski rasti se zmanjšuje tudi nezaposlenost ob zmerni rasti plač. Investicijska aktivnost bo ostala visoka in v državi se bosta povečali zasebna in državna potrošnja.

Lani so bile na Ljubljanski borzi ponovno najprometnejše delnice Krke iz prve kotacije, s katerimi je bilo ustvarjenega 86,404 milijona evrov oziroma 25,6 odstotka celotnega prometa na borznem trgu. Drugo mesto je pripadlo delnicam Cinkarne Celje. S temi je bilo ustvarjenega 56,47 milijona evrov prometa, kar je predstavljalo 16,7-odstotni delež, sledile so delnice Zavarovalnice Triglav s 43,24 milijona evrov oziroma 12,8 odstotka celotnega borznega prometa.

Družba Ljubljanica objavila prevzemno namero za Namo

Medij: Dnevnik  Avtorji: Živa Rokavec, STA Doseg: 253.706 Tema:  Nama, Zavarovalnica Triglav, Kompas shop  Datum: Petek, 04. januar 2019  Ura spletne objave: 18.28 Vir spletne objave: TUKAJ  

Družba Ljubljanica je danes objavila prevzemno namero za odkup delnic trgovskega podjetja Nama. Koliko bodo ponudili za odkup delnic, bo družba objavila v najmanj desetih oziroma največ tridesetih dneh po objavi namere.

Trgovsko podjetje Nama, ki je najbolj prepoznavno po svoji ljubljanski veleblagovnici med Tomšičevo, Cankarjevo in Slovensko cesto, želi prevzeti družba Ljubljanica. Družba je namreč danes objavila prevzemno namero za odkup vseh delnic Name, o nameri pa so že obvestili tudi republiški agenciji za trg vrednostnih papirjev in za varstvo konkurence ter upravo in predstavnike delavcev Name. Zapisali so, da bodo prevzemno ponudbo objavili v desetih do tridesetih dneh.

Neuspešni poskusi prodaje

Družba Ljubljanica, ki ima sedež na Dunajski cesti, je v 100-odstotni lasti Trigala, ki je skupno podjetje Zavarovalnice Triglav in nemške družbe KGAL za upravljanje naložb. Zavarovalnica Triglav je hkrati tudi eden od lastnikov Name.

Največji lastniki – poleg omenjene zavarovalnice so to še Adriatic Slovenica in Triglav skladi – so Namo v letih 2016 in 2017 že poskušali prodati, a bili pri tem neuspešni, saj niso prejeli nobene zavezujoče ponudbe za nakup. Trgovska družba Kompas Shop je sicer spomladi 2017 objavila prevzemno ponudbo. Za delnico je Kompas Shop takrat ponudil 20 evrov v denarju, a je ponudbo sprejel manj kot odstotek delničarjev ljubljanske veleblagovnice. Ti so bili skupaj imetniki 8576 delnic Name, kar je bilo zgolj 0,899 odstotka vseh delnic trgovskega podjetja.

Lastniška premetavanja v TKI

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 03. januar 2019  Splet: 09.29 Vir: TUKAJ

Čeprav je po spodleteli dokapitalizaciji menedžment Tovarne kemičnih izdelkov (TKI) prek povezanih oseb objavil prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic hrastniške družbe, predsednik upravnega odbora Marjan Dovč pravi, da načrtov o pridobivanju svežega kapitala niso opustili.

Nekaj lastnikov Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik (TKI) ima očitno močno željo konslidirati lastništvo ene uspešnejših zasavskih družb. Najprej so pripravili teren za dokapitalizacijo, jo na avgustovski skupščini potrdili, a se je nato zapletlo.

Za Kapitalsko družbo (Kad) in državno družbo DSU, ki imata v lasti okoli 12 odstotkov delnic TKI, so bili načrti o znižanju, nato po povečanju osnovnega kapitala nesprejemljivi. Državna lastnika sta dokapitalizaciji nasprotovala, vendar bi v njej, da bi se izognila slabšim scenarijem, verjetno sodelovala, saj bi se v nasprotnem primeru njun lastniški delež v TKI znižal.

Napovedi, da bodo na sprejete skupščinske sklepe vložili izpodbojno tožbo, so v Kadu uresničili: »Ker menimo, da so sprejeti sklepi skupščine o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala in o povečanju osnovnega kapitala nezakoniti, smo pri okrožnem sodišču v Ljubljani vložili izpodbojno tožbo, o kateri sodišče še ni sprejelo odločitve.« Na Kadu so se pritožili tudi zoper sklep sodišča o vpisu spremembe osnovnega kapitala in sprememb statuta.

Načrtovana dokapitalizacija je sicer predvidevala tri kroge. V prvem so lahko sodelovali vsi obstoječi delničarji v sorazmernem lastniškem deležu. To pomeni, da bi številni delničarji lahko vplačali 30 odstotkov novoizdanih delnic, medtem ko jih približno 70 odstotkov obvladuje menedžment družbe. V drugem in tretjem krogu pa bi pri dokapitalizaciji lahko sodelovali le vnaprej izbrani družbi AGM Nemec in Nanotehna plus. Slednja je imela pred odločanjem o dokapitalizaciji kot druga največja delničarka v lasti slabo tretjino delnic TKI, v zadnjem času pa je lastništvo zvišala na več kot polovico. Največja lastnika Nanotehne sta sicer predsednik upravnega odbora TKI Marjan Dovč in glavni izvršni direktor Branko Majes. Druga izbrana družba AGM Nemec pa je gradbeno podjetje, ki po pojasnilih Dovča s TKI Hrastnik sodeluje že vrsto let. Izbiro je Dovč utemeljil s tem, da sta bili pri dokapitalizaciji pripravljeni sodelovati le ti dve družbi.

Uspešen zaključek dokapitalizacije bi ne nazadnje pomenil, da bi Nanotehna Plus in AGM Nemec novoizdane delnice pridobila razmeroma ugodno. V prvem koraku bi se kapital TKI znižal s 4,55 na 2,18 milijona evrov, vrednost kosovnih delnic pa s 4,17 na dva evra. V drugem koraku je bila predvidena dokapitalizacija po dva evra za novoizdano delnico v skupni višini 817.000 evrov, s čimer bi se osnovni kapital zvišal na tri milijone evrov. Na skupščini je pooblaščenec DSU opozoril, da je emisijska vrednost ene delnice v višini dveh evrov bistveno prenizka. Knjigovodska vrednost delnice trenutno znaša 9,62 evra.

Delničarji želeli izstopiti iz lastništva

Dobiček za zmanjševanje zadolženosti - Unior Zreče

Medij: Novi tednik Celje Tema: ZGD-1, mali delničarji Doseg: 146.000 Datum: sobota 29. december 2018 Stran : 5

V Uniorju za prihodnje leto načrtujejo 8,1 milijona evrov dobička

Zreški Unior je do konca novembra ustvaril malo manj kot 160 milijonov evrov istih prihodkov od prodaje, kar je 3,7 odstotka ve od nartov in tri odstotke več kot v lanskih prvih enajstih mesecih. Z rezultati poslovanja se je te dni seznanil nadzorni svet družbe, ki je na seji potrdil poslovni nart za naslednje leto. V Uniorju so tudi že sprejeli srednjeročni poslovni nart do leta 2022.

Skupina Unior, ki jo poleg matične družbe v Zrečah sestavlja 16 odvisnih podjetij doma in v tujini, za leto 2019 glede na prve ocene letošnje prodaje načrtuje 7-odstotno povečanje istih prihodkov od prodaje. To pomeni, da za prihodnje leto pričakuje malo manj kot 260 milijonov evrov prihodkov. Dobiček iz poslovanja naj bi se glede na ocene poslovanja za leto 2018 prihodnje leto povečal za 13 odstotkov, na 18 milijonov evrov. Isti dobiček skupine naj bi na koncu leta 2019 znašal 14,6 milijona evrov. To jim bo omogočilo nadaljnje zniževanje zadolženosti skupine, so sporočili iz Zreč. Samo letos v prvih devetih mesecih je po zadnjih javno objavljenih podatkih Unior zadolženost pri bankah znižal za 8,2 milijona evrov.

V matični družbi za prihodnje leto Načrtujejo 6,5-odstotno rast istih prihodkov od prodaje, ki naj bi tako znašali 184,3 milijona evrov. isti dobiček naj bi ob koncu leta 2019 znašal 8,1 milijona evrov. V Uniorju torej tudi za prihodnje leto načrtujejo, da bodo približno dve tretjini prihodkov skupine in malo manj kot dve tretjini istega dobička ustvarili v Zrečah, kjer je trenutno zaposlenih malo ve kot 1.800 ljudi. Lahko bi jih bilo še ve, pravijo v podjetju, vendar imajo na trgu težave pri iskanju usposobljenih kadrov.

Do leta 2020 za petino več

Jamnik: koncentracija v turizmu je vedno slaba

Medij: Primorske novice  Avtorji: Sonja Ribolica  Teme:  mali delničarji  Datum: Četrtek, 20. december  2018 Stran: 3

“Celo ulico hotelov prodati enemu hotelirju - to gotovo ni pametno. Prava rešitev je razpršeno lastništvo, saj vnaša zdravo konkurenco. To velja tudi za Portorož,” meni Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije. Zavzema se za preudarno odločanje o tem, komu prodati hotele, saj to v veliki meri kroji razvoj turističnega kraja. •

Sonja Ribolica Šest portoroških hotelov Lifeclass oziroma družba Istrabenz Turizem bo verjetno sredi prihodnjega leta dobilo novega lastnika. Nezavezujoče ponudbe so poslali podjetje srbskega poslovneža Miodraga Kostica, ameriški sklad Bain Capital, z državne strani pa kar trije interesenti: Sava, Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba z Modro zavarovalnico. Zainteresirani vlagatelji naj bi skrbni pregled opravili januarja, sledili bi oddaja zavezujočih ponudb in morebitna prodaja.

Kostič pričakuje transparentno prodajo Istrabenzovih hotelov

Iz Kostičevega podjetja MK Group so zatrdili, da so fokusirani na Istrabenzove hotele. “Zainteresirani smo za nakup teh hotelov. Pričakujemo, da bo postopek prodaje transparentno zaključen.” Kostič ima že nekaj premoženja v Portorožu: je lastnik hotela Kempinski Palače, v lasti ima tudi tretjino portoroškega letališča. A načrti, da bi kupil tudi niz Istrabenzovih hotelov v bližini hotela, ki je že v njegovi lasti, se mu morda ne bodo izšli. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek se zavzema za to, da bi turistična podjetja v državni lasti upravljali z enega mesta, pod taktirko SDH, kot narekuje nova turistična strategija. Ta nato v nadaljevanju predvideva prestrukturiranje in izboljšanje poslovanja teh podjetij, nato pa njihovo privatizacijo. A pri prodaji moramo biti premišljeni, opozarja minister. Pred časom je poudaril, da bi bilo za portoroški turizem škodljivo, če bi nekdo, ki že ima v lasti pomemben delež obalnega turizma, prevzel še ostala akterja na tem območju in tako obvladoval celotno slovensko obalo.

Z dežja pod kap?

Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije, razmišlja podobno; koncentracija v turizmu nikoli ni dobra, naklonjen je razpršenemu lastništvu. “Če bi dopustili, da bi nekdo obvladoval še večji del portoroškega turizma, bi prišli z dežja pod kap, eno koncentracijo bi zamenjali za drugo. Razpršeno lastništvo vnaša zdravo konkurenco in razvoj, v nasprotnem primeru pa je vse bolj anemično.” Dokaz za to vidi v razpršenem lastništvu ljubljanskih hotelov, ki se razvijajo in cvetijo, na drugi strani pa so portoroški ali blejski hoteli, ki bolj kot ne stopicajo na mestu.

Ni vseeno, komu prodati hotele

Boštjan Vasle novi guverner Banke Slovenije

Medij: Dnevnik Vojko FlegarAvtorji: Vojko Flegar Teme:  mali delničarji, Luka Koper  Datum: Četrtek, 20. december 2018 Stran: 14

 

Najmanjši skupni imenovalec mislite, da je dovolj visoka, je ameriški predsednik DonaNd Trump pred dobrim letom po poročanju dnevnika Washington Post spraševal svoje ekonomske svetovalce. Iskal, pravzaprav terjal je potrditev svojega mnenja, da pet čevljev in trije palci oziroma sto šestdeset centimetrov ni zadostna telesna višina za osebo na najvišjem položaju v ameriški centralni banki (Fed). Teh pet čevljev in trije palci so bili očitno bolj ali manj vse, kar seje Trumpu posrečilo artikulirati kot »argument« proti ponovnemu imenovanju Janet Yellen, po mnenju mnogih strokovno najbolj podkovane in hkrati (glede na politiko centralne banke in razcvet ameriškega gospodarstva po letu 2014) ene najuspešnejših oseb na guvernerskem položaju v zgodovini Feda. Trump, ki je prepričan, da mu »lastno drobovje pove več kot možgani kogar koli drugega«, kajpak ni tako neumen, da ne bi vedel, da med sposobnostjo za vodenje najvišje denarne oblasti v državi in telesno višino guvernerja ali guvernerke ni nikakršne povezave. A če je to vendarle mislil (ko gre zanj, je pač težko biti gotov o čemer koli), seje medtem že moral sprijazniti z dejstvom, da te povezave ni. Kajti Jerome Powell, kar nekaj palcev višji guverner, ki ga je sam predlagal, seje Trumpu medtem zameril še bolj kot Yellenova, kadrovska dediščina tako neljubega mu Baracka Obame. Kajti Powell doslej ni naredil nič, česar ne bi tudi Janet Yellen, namreč postopno dvigoval obrestne mere. Trump je, kajne, skrajnost in njegova »merila«, ko gre za guvernersko funkcijo (in skoraj vse drugo v politiki), so pač edinstvena. A res?

 

Vas med dolgim postopkom predlaganja in imenovanja novega guvernerja Banke Slovenije res ni nič spomnilo na čudaško Trumpovo pretvezo s telesno višino? Še več, a nismo nekaj podobnega ob imenovanju guvernerja imeli priložnost spremljati že leta 2006/2007? Da ne omenjamo številnih drugih kadrovskih postopkov, ko so (bila) v ospredju in odločilna »alternativna dejstva«. Najbrž zato ne more biti posebej presenetljivo, da sta oba zadnja guvernerja centralne banke za seboj pustila močno dvomljivo dediščino.

Dividendno mikavne delnice

Medij: Večer - Premoženje (Priloga Premoženje)   Avtorji: Damijan Toplak Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 12. december 2018 Stran: 6

Dividendno mikavne delnice V prvi kotaciji Ljubljanske borze, z izjemo Intereurope in Mercatorja, ni družbe, ki bi svojim delničarjem prinašala manj kot petodstotni bruto dividendni donos Za nekaj več vznemirjenja in dogajanja na Ljubljanski borzi je z novembrsko kotacijo poskrbela delnica NLB, Od javne prodaje je delnica na borznem parketu z 51,5 evra odskočila vse do 60 evrov, za zdaj pa še ni zdrsnila pod ceno, s strani državnega SDH določeno v postopku javne prodaje delnic. No, okrog desetino vrednosti so v novembru in začetku decembra pridobile tudi delnice preostalih dveh finančnih institucij, ki kotirajo v prvi kotaciji Ljubljanske borze, torej Zavarovalnice Triglav in Save Re. Po objavi dobrega tričetrtletnega poslovanja so tudi delnice Krke in Petrola pridobile nekaj odstotkov vrednosti. 

 

RAJE NA BORZO KOT V BITCOINE 

 

Vse delnice prve kotacije (z izjemo Intereurope in Mercatorja, ki zadnja leta dividend ne izplačujeta) imajo praviloma pet- in večodstotne bruto dividendne donose, kar je precej več, kot prejmemo pri bančnih depozitih. Fizične osebe od prejetih dividend plačajo 25-odstotni davek. Že zaradi tega je lahko privlačen nakup slovenskih delnic. Pa tudi zaradi prevzemnih špekulacij, kar je recimo v zadnjih letih skoraj podeseterilo vrednost delnice koprskega logista Intereuropa.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.