Mediji o malih delničarjih

Kdo je Franc Frelih, novi lastnik Tovarne olja Gea

Medij: Finance  Avtorji: Redakcija Financ Teme: mali delničarji Datum: Pet, 13. julij 2018 Stran: 4

Konzorcij lastnikov Tovarne olja Gea je nekaj več kot 60-odstotni delež Gee prodal družbi Plasta v lasti Franca Freliha. Kolikšna je vrednost transakcije, še ni znano. Konzorcij prodajalcev sestavljajo družbe okoli finančne skupine KD, ki so v skladu s sporazumom prodale svoj skupaj 26,9-odstotni delež, ob njih pa so deleže prodali še zavarovalnica Adriatic Slovenica, TKC, koprski Primorski skladi in družba Apis-Vita iz Frama.

Kdo je Franc Frelih in kaj še ima v lasti?

Plasta, matično podjetje Franca Freliha iz dolenjskega Šentruperta, izhaja iz družinske obrti, začeli so s proizvodnjo folij in plastičnih vrečk, danes je to skupina več podjetij za proizvodnjo plastičnih izdelkov, vključuje pa tudi mirnskega proizvajalca pijač Dana, ki so ga kupili leta 2003. Plasta proizvaja polietilenske folije (folije za zastiranje plevela, različne vrečke za smeti in različne folije za gradbeni sektor), glavni izdelki Termoplastov Piama so folije in različne plastične vrečke. V Frelihovi lasti je tudi podjetje S. E. P., njihove izdelke iz plastične mase najdemo v avtomobilski proizvodnji, industriji bele tehnike in široki porabi. Zadnje podjetje pred Geo, kije lani prešlo v stoodstotno last dolenjskega poslovneža, je Plama-pur, ki si ga je delil s holdingom AG. Franc Frelih je leta 2017 premoženje povečal za 38 odstotkov in s 64 milijoni evrov zasedel 18. mesto na lestvici najbogatejših Slovencev revije Manager.

Skupščina Krke - Mali delničarji neuspešni s predlogom za višjo dividendo

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik)  Avtorji: Dragana Stanković Teme: mali delničarji Datum: 
Pet, 06. jul.. 2018 Stran: 5

Na skupščini so Krkini delničarji potrdili vse predloge uprave, tudi tistega o dividendi v višini 2,90 evra bruto za delnico. 51.000 delničarjev bo dividende prejemalo od 19. julija dalje.

Po pričakovanjih je včerajšnja 24. skupščina Krke, na kateri je bilo prisotnega 55 odstotkov kapitala, potekala brez presenečenj. Delničarji so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico. Potrdili so vse njune predloge in zavrnili nasprotni predlog Društva Malih delničarjev Slovenije, ki je predlagalo izplačilo višje dividende.

Mali delničarji: Višje izplačilo ne bi ogrozilo poslovanja

Društvo je predlagalo, da se od bilančnega dobička v višini 169 milijonov evrov za dividende nameni 112 milijonov evrov oziroma 3,50 evra bruto na delnico, po 28,5 milijona pa za druge rezerve iz dobička ter za prenos v naslednje leto. »Ocenjujemo, da finančni položaj družbe omogoča izplačilo višje dividende. Glede na borzni tečaj delnice, ki je 1. junija znašala 58 evrov, bi dividenda v višini 3,50 evra pomenila 6,03-odstotno donosnost na delnico, kar bi po naši oceni imelo pozitivne učinke na samo trgovanje z delnico, v ničemer pa ne bi ogrozilo poslovanja družbe,« so svoj predlog obrazložili v Društvu Malih delničarjev Slovenije.

Nasprotno, so v Krkini upravi mnenja, da premog uprave in nadzornega sveta o višini 2,90 evra bruto na delnico temelji na Krkini politiki stalne rasti dividend. Krkin predlog tako v primerjavi z lanskim izplačilom pomeni 5,5-odstotno povišanje oziroma povišanje za 15 centov. Ves znesek izplačanih dividend bo tako 92,8 milijona evrov, pojasnjuje predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič. Delničarji si lahko prva izplačila obetajo od 19. julija dalje.

V prvem polletju 101 milijon evrov čistega dobička

Kot vedno si je prvi mož Krke na skupščini vzel čas tudi za predstavitev lanskih rezultatov in oceno poslovanja v letošnjem prvem polletju. Prodajo v prvih šestih mesecih je Krka glede na lani presegla za štiri odstotke in znaša nekaj več kot 680 milijonov evrov, čisti dobiček v višini 101 milijon evrov pa je lanskega »presegel« za1 1 odstotkov. O napovedih poslovanja in pričakovanjih do konca leta je Colarič previden. »Če izhajamo iz današnjega dne in tega, kar smo dosegli v prvi polovici leta, ob nespremenjenih razmerah v prihodnje, so obeti dobri. Vedno nam dobro kaže na vseh tržiščih - z manjšimi zamiki v uspehih. V vseh regijah smo letos povečali prodajo - tako v Sloveniji, kjer ustvarimo nekaj manj kot 7 odstotkov prodaje, kot v tujini, ki je ključna.«

Kitajski prevzem Gorenja potrdil še ATVP - čaka se na iztis manjšinskih delničarjev

Medij: Finance (Borze in denar) Avtorji: Petra Sovdat Teme: mali delničarji Datum: Sreda, 04. jul.. 2018 Stran: 10

PREVZEM 

Kitajski prevzem Gorenja potrdil še ATVP - čaka se na iztis manjšinskih delničarjev Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je uradno potrdila, da je bila prevzemna ponudba kitajskega velikana Hisense za Gorenje uspešna. Do formalnega prevzema potrebuje Hisense še soglasje varuha konkurence (AVK) - tega bi lahko po neuradnih informacijah dobil še avgusta.

Luka Koper za dividende skoraj ves bilančni dobiček

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: mali delničarji Datum: Sob, 30. junij 2018 Stran: 6

Na podlagi predloga Slovenskega državnega holdinga (SDH) bo Luka Koper za dividende namenila skoraj celoten lanski dobiček. Z izjemo predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu Mladena Jovičiča so vsi člani uprave in nadzornega sveta za delo v minulem letu prejeli razrešnico.

Na včerajšnji skupščini Luke Koper, v kateri država obvladuje več kot dvotretjinski lastniški delež, so delničarji odločili, da se skoraj celoten bilančni dobiček nameni za izplačilo dividend. Uprava in nadzorni svet sta v sklicu skupščine sicer predlagala, da bi od bilančnega dobička v višini 17,26 milijona evrov za dividende namenili 14,7 milijona evrov oziroma 1,05 evra bruto na delnico, medtem ko bi preostali dobiček ostal nerazporejen. Toda na skupščini sta Slovenski državni holding (SDH) in Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) predlagala, da se za dividende nameni 17,22 milijona evrov bilančnega dobička oziroma 1,23 evra na delnico. Kot je pojasnila predsednica uprave SDH Lidia Glavina, si družba Luka Koper, upoštevaje finančno stanje, lahko privošči izplačilo višjih dividend, hkrati pa izvede vse načrtovane projekte.

Mladen Jovičič brez razrešnice

Od konca lanskega leta novi predsednik uprave Dimitrij Zadel je delničarjem predstavil lanske rezultate poslovanja: prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so se zvišali za šest odstotkov, na rekordnih 211,44 milijona evrov. Za šest odstotkov, na 23 milijonov ton blaga, se je zvišal tudi ladijski pretovor.

Po drugi strani se je konsolidirani čisti dobiček znižal za dobro petino, na slabih 35 milijonov evrov. Čisti dobiček matične družbe se je znižal nekoliko manj (za 18 odstotkov) in je znašal 33,14 milijona evrov. Ker je bila polovica čistega dobička namenjena za druge rezerve iz dobička, je bilančni dobiček, kot smo že omenili, znašal 17,26 milijona evrov.

Konsolidirani denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, kako učinkovito družba posluje in koliko sredstev ostane za naložbe, vračilo posojil in izplačilo dobičkov lastnikov, pa je bil lani dobrih 65 milijonov evrov, kar je bilo 14 odstotkov manj kot leta 2016.

Umik tožb proti Časarju ni v načrtu

Medij: Primorske novice (Aktualno) Avtorji: Katja Gleščič Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 30. jun.. 2018 Stran: 3

KOPER Delničarji Luke bodo konec avgusta dobili 1,23 evra dividende na delnico

Umik odškodninskih tožb proti nekdanji upravi Luke Roberta Časarja in nadzornikom ni v načrtu, je včeraj povedal aktualni predsednik uprave Luke Dimitrij Zadel. “Še naprej se bomo pogajali in s toženimi skušali doseči poravnave,” je povedal ob robu včerajšnje skupščine delničarjev.


Delničarji so se le seznanili s poročilom o sodnih postopkih zoper nekdanje člane Časarjeve uprave in nadzornega sveta Luke Koper. Gre za šest tožb iz leta 2010, s katerimi je Luka imela do sedaj za 1,7 milijona evrov stroškov, tri je pravnomočno izgubila, tri pa so še na sodišču. Pripravo poročila je od uprave zahteval Slovenski državni holding (SDH). Predsednica uprave SDH Lidia Glavina je na naše vprašanje, ali ima uprava zdaj podlago za morebitni umik tožb, odgovorila, da so vse odločitve o tem v rokah uprave in nadzornega sveta: “Ni pa bila zahteva za to poročilo nobena naša sugestija ali kakšno posebno navodilo upravi. Hoteli smo se samo seznaniti s tem, kaj se dogaja s tožbami, kar je naša dolžnost in pravica.”

Dividende 1,23 evra

Delničarji Luke bodo dobili 1,23 evra bruto dividende na delnico. Na skupščini so namreč izglasovali nasprotni predlog SDH in društva Mali delničarji Slovenije, tako da bo skoraj celotni bilančni dobiček Luke šel za dividende. “Družba bo v dobri kondiciji. Je podpovprečno zadolžena. Višje dividende ne bodo v škodo nobeni investiciji,” verjame Glavina. Pritrdil ji je tudi Dimitrij Zadel. Njegova uprava in nadzorni svet sta sicer predlagala nižje dividende (1,05 evra). Dividende bodo izplačali 31. avgusta.

Bo 2,9 ali 3,5 evra?

Medij: Dolenjski list (Gospodarstvo) Avtorji: B. D. G. Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 28. jun.. 2018 Stran: 15

Uprava družbe Krka in mali delničarji vsak po svoji poti organizirano zbirajo pooblastila delničarjev 

NOVO MESTO - Prihodnji četrtek, 5. julija, bo na Otočcu 24. skupščina delničarjev Krke, zato te dni uprava in na drugi strani društvo Mali delničarji Slovenije (DMS) organizirano zbirata pooblastila delničarjev za glasovanje na skupščini. Kot kaže, se tudi letos mnenja krešejo glede delitve dobička. Krkina uprava predlaga, da se bilančni dobiček za leto 2017, ki znaša 169,2 milijona evra, uporabi za dividende (2,90 evra bruto na delnico oz. skupaj 92,9 milijona evrov), za druge rezerve iz dobička (38 milijonov) in za prenos v naslednje leto (38,2 milijona). 

Društvo malih delničarjev v nasprotnem predlogu terja za dividende 3,5 evra bruto na delnico oz. skupaj 112 milijonov evrov ter potem sorazmerno manj za preostali dve postavki. Kot menijo, bi taka dividenda pomenila 6-odstotno donosnost na delnico in bi pozitivno vplivala na trgovanje. »Ker ima Krka na dan 31. decembra 2017 oblikovanih za 1,1 milijarde evrov rezerv iz dobička, menimo, da izplačilo višjega dobička v ničemer ne bi ogrozilo poslovanja družbe,« so sporočili. 

Krkina uprava vztraja pri svojem predlogu dividend, ki sledi politiki postopne rasti, saj so za 5 odst. višje od lanske. Poudaija, da njen predlog upošteva finančne potrebe družbe za rast, razvoj novih izdelkov in vlaganja. Predlog uprave zagotavlja 5-odstotno donosnost, kar je po podatkih Reutersa trikrat več, kot je sicer donosnost dividend v farmacevtski industriji.

Gorenje: Kitajci napovedujejo razvoj in optimizacijo stroškov

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič, Brane Piano, Nejc Gole Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 27. jun.. 2018 Stran: 9

Gorenje Sedež družbe bodo ohranili v Velenju - Prihaja večdesetčlanska ekipa Hisensa - Kitajska v zadnjih letih vložila v več slovenskih družb

Ljubljana - Gorenje s pravkar končanim prevzemom dobiva kapitalsko močnega večinskega kitajskega lastnika iz panoge, zato večina poznavalcev meni, da velenjski družbi to prinaša nove priiožnosti. Seveda pa bo novi lastnik najbrž prinesel tudi nova pravila.

Kitajski Hisense je multinacionalka, ki izdeluje gospodinjske aparate in elektroniko, in sicer televizije, mobilne telefone, hladilnike, klimatske naprave, pralne stroje in male gospodinjske aparate. Hisense je že napovedal, da bo po prevzemu ohranil stabilnost upravljanja in delovna mesta ter da je njegov cilj dolgoročen razvoj družbe, ki naj bi sedež ohranila v Velenju. Načrtujejo, da bo Gorenje postalo center za raziskave in razvoj ter proizvodni center Skupine Hisense v Evropi. Kitajski prevzemnik je napovedal tudi izrabo sinergij pri uporabi virov, distribuciji v raziskavah in razvoju ter tudi pri izboljšanju produktivnosti in optimizaciji stroškov proizvodnje. Gorenje bo lahko izkoristilo tudi prodajno mrežo Kitajcev.

Vrnitev k televizorjem

Kitajci nameravajo razširiti tudi nabor izdelkov. Tako naj bi Gorenje poleg izdelkov pod svojo blagovno znamko izdelovalo tudi kuhinjske aparate, hladilnike, pralne stroje, klimatske naprave in televizorje. Te so v Velenju pred leti že izdelovali.

Mali delničar Matej Tomažin, ki je sprejel prevzemno ponudbo, pravi, da se bo moralo Gorenje na novo pozicionirati pod okriljem novega lastnika. Upa, da bo to za velenjsko družbo pomenilo priložnost za nove naložbe in rast. Tomažin meni, da bi to strateško partnerstvo lahko prineslo dvosmerno korist: Gorenje bo Kitajcem predstavljajo vrata za evropski trg, Hisense pa Gorenju vrata za kitajski trg. Večjih rezov v podjetju ne pričakuje, bo pa novi lastnik prinesel svoj način dela in optimizacijo poslovanja.

Strategija Gorenja je za zdaj še vedno odprodaja neosnovne dejavnosti, a se tudi tu karte z novim lastnikom lahko nekoliko premešajo. Gorenje Tiki oziroma ogrevalni sistemi bi z novim lastnikom lahko postali osnovna dejavnost.

Delavci pričakujejo srečanje

Gorenje je s svojimi 11.000 zaposlenimi, od tega 6000 v Sloveniji, pomemben zaposlovalec. Predsednik konference SKEI Gorenje Žan Zeha pravi, da se sindikati in svet delavcev še niso sestali s predstavniki Hisensa.

Že maja so izrazili pričakovanje, da bo prevzemnik spoštoval predstavljene namere o ohranitvi delovnih mest, imena Gorenje, sedeža družbe v Velenju in blagovnih znamk Gorenja, dolgoročno pa zagotovil razvoj, investicije v posodobitev proizvodnje in nove proizvodne programe ter predvsem spoštoval socialni dialog in veljavno kolektivno pogodbo. Zeba pričakuje, da se bodo predstavniki novega lastnika čim prej sestali s sindikati. To bi se po naših podatkih lahkozgodilo v kratkem, saj viri blizu upravi napovedujejo, da v Velenje prihaja večdesetčlanska ekipa Hisensa.

Slišati je tudi, da delojemalska predstavništva niso z naklonjenostjo sprejela odločitve Kapitalske družbe, ki je prodala delež v Gorenju. Prevzemnik bo zdaj lahko iztisnil preostale male delničarje, potem pa vzpostavil enotirno vodenje, kar pomeni, da bodo pravice zaposlenih do soupravljanja družbe okrnjene.  .

Gorenje je že skoraj povsem kitajsko

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 27. jun.. 2018 Stran: 1

Prevzem Delnice je prodalo več kot 94 odstotkov delničarjev

Ljubljana - Kitajski Hisense je v prevzemni ponudbi, ki se je iztekla včeraj, pričakovano pridobil več kot 90-odstotni delež v Gorenju. A vajeti družbe najbrž pred jesenjo ne bo prevzel, saj mora prej pridobiti še soglasja varuhov konkurence, ne le v Sloveniji, ampak tudi na drugih trgih, na katerih sta z Gorenjem konkurenta.

Prevzemno ponudbo Hisensa je do včeraj dopoldne sprejelo že 94 odstotkov delničarjev Gorenja, je za Delo povedal Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirike, ki vodi prevzemni postopek Gorenja. Ker pa je ponudba trajala do vključno 26. junija, utegne biti ta odstotek še nekoliko višji. To pomeni, da bo kitajska korporacija za velenjsko družbo odštela skoraj 300 milijonov evrov. Ali se bodo nato odločili za iztisnitev malih delničarjev, še ni znano, je pa to mogoče pričakovati.

Mercator bi odrezali od Agrokorja

Časnik: Delo Novinar: Nejc Gole Rubrika: Gospodasrtvo Datum: Torek, 19.06.2018 Država: Slovenija Doseg: 141.000 Stran:Povezava do celotnega člankaMercator bi odrezali od Agrokorja

Sloveniji, tudi v strokovnem svetu, ki ga je imenoval minister za gospodarstvo, se menda preigravajo možnosti, kako bi Mercator izvzeli iz sistema Agrokorja, denimo tako, da bi ga kupil zasebni sklad.

Z Mercatorjem se ukvarja tudi strokovni posvetovalni svet, ki ga je imenoval gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Ljubljana – V Sloveniji, tudi v strokovnem svetu, ki ga je imenoval minister za gospodarstvo, se menda preigravajo možnosti, kako bi Mercator izvzeli iz sistema Agrokorja, denimo tako, da bi ga kupil zasebni sklad. Zanimanje od teh menda obstaja, pravijo neuradni viri. Namen Agrokorja je prenesti Mercator na novi Agrokor, ki je v največji lasti ruske Sberbank. Vendar se morajo s spremembo lastništva slovenskega trgovca strinjati banke upnice.

Po naših neuradnih informacijah je Mercator bankam upnicam, podpisnicam sporazuma o finančnem prestrukturiranju (MRA), predlagal, da bi za spremembo lastništva zadostovalo soglasje treh četrtin bank upnic namesto vseh 55. Ker vse banke tega menda niso podprle, se takšna ideja ni uresničila. V Mercatorju podrobnosti o tem ne razkrivajo: »Poudariti moramo, da je bilo sodelovanje z vsemi bankami v preteklosti izjemno konstruktivno in da smo prepričani, da bo upravi uspelo zagotoviti vse potrebno, da bodo interesi bank upnic in Mercatorja usklajeni oziroma usmerjeni predvsem v razvoj Mercatorja.« Vsekakor pa imajo banke upnice Mercatorja, med njimi slovenske državne banke, v rokah močnega aduta pri pogajanjih in so pomemben dejavnik tudi pri sanaciji Agrokorja. Če pa kakšna manjša banka morda ne bi hotela dati soglasja k novi lastniški strukturi, nekateri omenjajo tudi možen odkup terjatev od te banke.

V novem Agrokorju bosta ruski banki Sberbank in VTB predvidoma imeli približno 46,5-odstotni delež. Ruska težava pri tem bo posojilo »roll-up«, ki so ga Agrokorju odobrili ameriški skladi in ki napovedujejo, da bodo za podaljšanje roka za vračilo posojila zahtevali 15-odstotne obresti. S takšnimi obrestmi ni mogoče poslovati, je ta mesec dejal namestnik predsednika uprave Sberbanke Maksim Poletajev, ki od vlade zahteva, naj vpliva na ameriška sklada Knighthead Capital Management in Monarch.

Naši neuradni viri domnevajo, da bodo Rusi čim hitreje prodali Mercator, pri tem pa kot možna kupca omenjajo hrvaška Adris in Atlantik Grupo. Poletajev je še dejal, da je prodaja okoli 18-odstotnega deleža Mercatorja hrvaškem koncernu Agrokor v zameno za lastniški delež Sberbank v novem hrvaškem koncernu morebitna rešitev v konsolidaciji najbolj vrednega premoženja skupine Agrokor. Po naših informacijah je možnost te prodaje še negotova.

Z Mercatorjem se ukvarja tudi strokovni posvetovalni svet, ki ga je imenoval gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Njegovi člani so predsednik uprave Modre zavarovalnice Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec, predsednik uprave NLB banke Blaž Brodnjak ter trije zaposleni na gospodarskem ministrstvu Jernej Tovšak, Franc Stanonik in Karla Pinter.

Počivalšek: Moramo vedeti, kaj bo z Mercatorjem

Certa na skupščini o delitvi dividend

Časnik: Primorske novice Datum: 18.06.2018 Država: Slovenija Doseg: 53.000 Stran: 3 Novinar: Saša Dragoš

Eta s 5,6 milijoni evrov lanskega dobička, Certa na skupščini o delitvi dividend. Urejeno lastništvo obeta umirjeni skupščini

Konec junija se bodo na skupščini sešli delničarji Certe. Ob imenovanju novih nadzornikov bodo odločali tudi o delitvi dividend. Eta, katere četrtinska lastnica je Certa, z lanskimi 5,6 milijoni evrov dobička, slednji zagotavlja mirno načrtovanje razvoja. Po Certini se obeta, po dveh burnih, še umirjena skupščina krovnega holdinga.

387.000 evrov naj bi na skupščini predvideli za dividende, 0,19 evra za delnico naj bi dobili delničarji.

Delničarji Certe, s Hotelom Cerkno v popolni, TIK Kobarid v skoraj 90-odstotni in Eto v četrtinski lasti, se bodo na skupščini sešli konec junija. Za njo se z večinskim lastništvom družbe Postojnska jama obeta še umirjena skupščine krovnega Certa holdinga (CH).

Eta: kljub težavam z dobičkom

Poleg utrjenega lastništva in konca izigravanja malih delničarjev je najboljša novica 5,6 milijonov evrov čistega dobička, ki ga je lani ustvarila Eta. Gre za družbo, ki z delitvijo dividend Certi zagotavlja največ denarja.

Hotel Cerkno je lani posloval brez dobička in izgube, TIK z malenkostnim ostankom prihodka. Eta je lani kljub velikim težavam pridobila sedem odstotkov dodatnih delavcev in je leto zaključila z več kot 900 zaposlenimi. To, težave pri vzpostavljanju tekoče proizvodnje na novi lokaciji in za dobre tri milijone evrov naložb (tudi v izboljšanje delovnih pogojev), so celotni prihodek v primerjavi z letom 2016 lani znižali za pet milijonov evrov, na 51 milijonov evrov. Dobiček pa je iz 7,3 milijonov upadel na 5,6 milijonov evrov.

Med delničarje razdeljen del predlanskega Etinega dobička je zaslužen, da je tudi Certa minulo leto zaključila s skoraj pol milijona dobička. Na skupščini se bodo odločili o razporeditvi 387.000 evrov za dividende, v višini 0,19 evrov za delnico.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.