Mediji o malih delničarjih

Sporna odpravnina guvernerja v odhodu

Medij: Delo (Naslovna stran) Avtorji: Suzana Kos Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 19. apr.. 2018 Stran: 1

Banka Slovenije Poslanci danes odločajo o razrešitvi guvernerja Boštjana Jazbeca - Bo na tnalu njegova odpravnina?

Ljubljana - Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec odhaja s funkcije na lastno željo, saj je dobil dobro plačano službo v Bruslju. Ob odhodu iz Banke Slovenije mu pripada odpravnina v višini šestih plač. Pogodbo o zaposlitvi je z njim leta 2013 podpisal njegov podrejeni.


Guverner Boštjan Jazbec je po naših informacijah edini, ki ima v pogodbi o zaposlitvi v Banki Slovenije pravico do odpravnine v višini šestih plač, četudi se za odhod odloči sam. Interni akti Banke Slovenije izrecno določajo, da članom sveta Banke Slovenije in delavcem s posebnimi pooblastili ne pripada pravica do odpravnine, če so razrešeni, ker sami to zahtevajo. 

Osnovni namen zakona o delovnih razmerjih je zaščititi ranljivejšo stran, to je delavca, zakon določa odpravnino za razloge, ki niso prostovoljni. Ne predvideva odpravnin, ko se delavec sam odloči za odhod. »Primer guvernerja Jazbeca je, milo rečeno, kočljiv,« opozarja ministrica Anja Kopač Mrak. Pričakovati je, da se bo odzval kdo, ki nadzira Banko Slovenije. V skrajnem primeru je to parlament. Celo zakon o gospodarskih družbah določa, opozarja Miha Šercer, strokovnjak za delovno zakonodajo, čeprav gre za zasebna razmerja, da menedžerji nimajo pravice do odpravnine, če sami odstopijo. Tako imenovani Lahovnikov zakon prejemke v državnih družbah še dodatno omejuje. Zakaj je potem v Banki Slovenije drugače?

Bo srbski tajkun brez evra zavladal v slovenski banki?

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Sre.. 18. apr.. 2018

Največjemu srbskemu tajkunu Miodragu Kostiću se odpira pot do obvladovanja Gorenjske banke, ne da bi mu bilo za to treba plačati en evro kupnine ali pridobiti soglasja regulatorjev, ki jih še vedno nima. To mu lahko uspe na prihajajoči skupščini banke, na kateri lahko sam imenuje njene nove nadzornike.


V zgodbi o naskoku Miodraga Kostića na Gorenjsko banko bi lahko prišlo do novega preobrata.

Po tem, ko njegovi AIK banki v zadnjih mesecih ni uspelo pridobiti dovoljenj regulatorjev za nakup večinskega deleža Gorenjske banke, se namreč Kostiću odpira nova pot do obvladovanja osme največje slovenske banke.

To mu lahko uspe že na prihajajoči skupščini Gorenjske banke. Na njej bodo delničarji odločali o treh novih članih nadzornega sveta. Dvema, Miranu Kalčiču in Gregorju Rovanšku, se izteče mandat. Še eden, Domen Trobec, je že lani odstopil s položaja. Nadzorni svet ima skupaj šest članov.

Kostić lahko zavlada na skupščini

Kdor bo imel glavno besedo pri imenovanju treh novih nadzornikov, bo torej obvladoval Gorenjsko banko.

Podaljšek za prevzem Gorenjske banke

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 17. apr.. 2018 Stran: 5

SKUPŠČINA SAVE

Na skupščini Save so delničarji srbski Al K banki podaljšali rok za predložitev soglasij srbske in Evropske centralne banke za prevzem Gorenjske banke. Hkrati so zavrnili predlog dokapitalizacije Save. Sveža sredstva je Sava nameravala porabiti za že dlje časa načrtovani prevzem Hotelov Bernardin.


Na včerajšnji skupščini so lastniki Save srbski AIK banki podaljšali rok za predložitev potrebnih dovoljenj za prevzem Gorenjske banke do konca aprila. Takrat se izteče skrajni rok, do katerega bi morala biti na podlagi prodajnega sporazuma prodaja 55 odstotkov delnic Gorenjske banke končana. Za nakup tega paketa delnic je AIK banka, ki ji je v preteklosti uspelo pridobiti že 2l-odstotni lastniški delež Gorenjske banke, pred nekaj meseci oddala najvišjo ponudbo v višini 298 evrov za delnico.

Podaljšek AIK banki predlagali na SDH

Predlog za podaljšek roka so na SDH pod vodstvom predsednice uprave Lidie Glavina utemeljili s tem, da je AIK banka za to zaprosila, da bi bilo v korist Save, da se delnice Gorenjske banke prodajo, saj bi se tako lahko razdolžila, in da je prodaja nujna, ker predstavlja enega od ključnih ukrepov za poplačilo upnikov iz prisilne poravnave leta 2016.

Dovoljenja srbske in Evropske centralne banke (ECB) bi morala AIK banka, tako kot so na januarski skupščini odločili lastniki Save, 37,65-odstotne lastnice Gorenjske banke, predložiti že sredi marca. To se ni zgodilo. Takrat so v srbski centralni banki pojasnili, da AIK banka nima potrebnega soglasja za prevzem Gorenjske banke. Na vprašanje, ali so AIK banki zdaj dovolili prevzem Gorenjske banke, v srbski centralni banki včeraj niso odgovorili. Tako srbska kot Evropska centralna banka sta v preteklosti sicer že soglašali, da AIK banka lahko lastništvo v Gorenjski banki zviša na več kot 50 odstotkov, a se je veljavnost dovoljenja iztekla februarja letos. Poleg Save delnice Gorenjske banke v paketu prodajata še Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Zavarovalnica Triglav.

Vse dileme odpravnine Boštjana Jazbeca

Medij: Delo (Naslovna stran) Avtorji: Suzana Kos Teme: Banke Datum: Sre, 18. apr.. 2018

Odpravnina, ki guvernerju pripada po njegovi pogodbi o zaposlitvi, je v neskladju z internimi akti ustanove.

Ljubljana - Poslanci bodo imeli jutri pred seboj tudi predlog za razrešitev Boštjana Jazbeca s funkcije guvernerja Banke Slovenija. Ta odhaja v novo službo v Bruselj. Ob odhodu mu pripada celo odpravnina, ki bi jo v državnem zboru danes lahko problematizirali zaradi dilem, ki se pojavljajo v zvezi z njo.


Banka Slovenije bo kot delodajalec spoštovala obveznosti, ki izhajajo iz leta 2013 sklenjene pogodbe o zaposlitvi guvernerja Boštjana Jazbeca, vključno z določbo o upravičenosti do odpravnine v primeru predčasne razrešitve. Tako odgovarjajo v Banki Slovenije na v zadnjih dneh večkrat ponovljeno vprašanje Dela, ali bodo odpravnino odhajajočemu guvernerju tudi izplačali. Pred dnevi smo razkrili, da je guverner Boštjan Jazbec, ki odhaja predčasno in na svojo željo, ker je dobil novo, dobro plačano službo v Bruslju, upravičen tudi do odpravnine. Ta po naših informacijah presega 60.000 evrov bruto.

Določilo o odpravnini nično

»Po proučitvi posebnih predpisov ugotavljam, da je pogodbeno določilo, po katerem je guverner upravičen do odpravnine tudi v primeru, ko je razrešen na lastno pobudo pred potekom mandata, nično. Je namreč v izrecnem nasprotju z določili pravilnika o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije, ki določa (sedanji 22. člen), da članu sveta Banke Slovenije ne pripada pravica do odpravnine, če je bil razrešen, ker je sam tako zahteval,« opozarja Miha Šercer, odvetnik in strokovnjak za delovno pravo.

Skladno z internimi pravili Banke Slovenije je pogodbo o zaposlitvi v imenu Banke Slovenije podpisal viceguverner, ki je bil v tistem času imenovan za namestnika guvernerja. To je bil po naših informacijah Janez Fabjan, zdaj zaposlen v državni Abanki. Danes nam ni odgovoril na vprašanje, kako se je to določilo v pogodbi o zaposlitvi njegovega nadrejenega sploh pojavilo.

Neskladna s samim namenom odpravnine

Sava (še) ne bo dobila svežega kapitala

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Datum: Sob, 14. apr.. 2018 Stran: 11

Konsolidacija Državna lastnika in York z različnimi pogledi - Bodo upniki prevzeli delnice Bernardina?

Ljubljana - Skupščina Save v ponedeljek, kot kaže, ne bo podprla 21,7 milijona evrov dokapitalizacije družbe za prevzem Hotelov Bernardin, ki jo je predlagal upravni odbor. Ker so lastniki in upniki Save na različnih bregovih, za zdaj menda ni soglasja niti o dokapitalizaciji Save Turizma.


Slovenski državni holding (SDH), Kapitalska družba (Kad) in sklad York Global Finance Offshore so hkrati lastniki in upniki Save. Kot upniki imajo po naših neuradnih informacijah menda podpisan nekakšen upniški sporazum, po katerem morajo družbe določene odločitve, ki se nanašajo na lastniška vprašanja, torej tudi dokapitalizacijo, sprejemati soglasno in si ne smejo nasprotovati.

Ker je SDH sklenil, da dokapitalizacije Save ne bo podprl, je tako odločil tudi nadzorni svet Kada, čeprav njegova uprava menda podpira dokapitalizacijo Save. To pa menda v slabo voljo spravlja York, ki prav tako podpira zagotovitev svežega kapitala Savi, ki naj bi s tem prevzela Hotele Bernardin. Zaradi tega je, kot smo poročali, že pisal protestno pismo upravi in nadzornikom holdinga.

Grožnje niso povezane z njegovim delom

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Jelka Zupanič, Damjana Žišt Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 13. apr.. 2018 Stran: 2

GUVERNER BANKE SLOVENIJE

Policija ne varuje več guvernerja Boštjana Jazbeca. Mandatno-volilna komisija DZ predlagala, naj ga s 30. aprilom razreši, ker odhaja na novo funkcijo

Ko smo 20. marca poročali, da odhajajočemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu in njegovim otrokom neznanec grozi s SMS-i po službenem telefonu, zato je zaprosil za policijsko zaščito, še nismo vedeli, da jo bo tudi dobil. Včeraj pa so ljubljanski policisti zaključili kriminalistično preiskavo, povezano z grožnjami guvernerju Jazbecu.

Policija varovanja po desetem členu uredbe o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, ne opravlja več, saj je bilo v okviru kriminalistične preiskave ugotovljeno, da so razlogi za to prenehali. "Grožnje niso bile v povezavi z njegovim delom oziroma njegovo funkcijo,” so povedali na policiji. O vseh ugotovitvah bo zoper znanega osumljenca podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja grožnje. Jazbec je bil včeraj na službeni poti v Frankfurtu, na njegov odziv še čakamo. Neuradno pa naj ne bi vedel, kdo naj bi bil osumljenec. Banka Slovenija zadeve, ki je še v predkazenskem postopku, ne komentira.

Krka za dividende 93 milijonov evrov

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 13. apr.. 2018 Stran: 6

SKUPŠČINA DELNIČARJEV

V novomeški farmacevtski družbi za letošnjo skupščino delničarjev, ki bo 5. julija, predlagajo, da se od 169,23 milijona evrov bilančnega dobička za dividende nameni 92,9 milijona evrov. Tako bi dividenda na posamezno delnico Krke znašala 2,90 evra bruto, kar je 5,5 odstotka več od lanskih 2,75 evra bruto. Preostalih 76,33 milijona evrov bilančnega dobička bo prenesenih v prihodnje leto in v druge rezerve iz dobička. Do letošnjih dividend Krke bodo upravičeni tisti, ki bodo v delniško knjigo vpisani 18. julija, izplačilo dividend pa bo že 19. julija. Krka ima 51.278 delničarjev, Kad, SDH in Republika Slovenija pa so skupno 26,86-odstotni lastniki Krke. 

Sporno poseganje vlade in SDH v poslovanje NLB

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 12. apr.. 2018 Stran: 4

Korporativno upravljanje

Odločanje skupščine o tekočih poslih bi morala zahtevati uprava družbe - Banka bo sledila navodilu oblasti

Ljubljana - Vlada in SDH sta, kot kaže, presegli svoja pooblastila, ko sta pred kratkim upravi NLB naložili, kako naj ravna v primeru hrvaških sodnih odločb o prenesenih vlogah hrvaških varčevalcev.


Pri tem se postavlja vprašanje, ali se bo vlada kot skupščina vmešavala tudi v poslovanje drugih družb, če bo menila, da gre za zaščito državnih interesov.

Slovenski državni holding (SDH) je ta teden sklical skupščino NLB in upravi naše največje banke naložil, da mora v primeru sodb hrvaških sodišč zoper Ljubljansko banko in NLB o prenesenih deviznih vlogah spoštovati sklepe vlade in ravnati skladno z dopisom ministrice za finance. Tak sklep je upravljavec državnih naložb sprejel na podlagi sklepov, ki jih je vlada sprejela kot skupščina SDH. Povedano drugače: SDH je od uprave NLB zahteval, da spoštuje neposredne sklepe vlade, torej neposredno voljo politike.

Glede na to, da zakon o SDH določa, da holding ni vezan na navodila državnih organov in da tudi smernice OECD izrecno prepovedujejo vmešavanje vlade v vsakdanje vodenje družb v državni lasti, nas je zanimalo, na kakšni pravni podlagi je vlada sploh dala takšno navodilo SDH in ta nato NLB.

Je guvernerju Jazbecu grozil nekdanji soprog uslužbenke Banke Slovenije?

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Rok Atelšek, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Čet.. 12. apr.. 2018

Grožnje guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu niso bile povezane z njegovo funkcijo, so ugotovili ljubljanski policisti. Guvernerja, ki maja odhaja v novo službo v Bruselj, policisti ne varujejo več. Mu je grozil zdaj že nekdanji soprog ene od uslužbenk Banke Slovenije?


Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki maja odhaja v Bruselj, kjer bo opravljal delo člana enotnega odbora za reševanje bank, je sredi marca prek sporočil SMS na službeni telefon prejel več groženj. Neznanec je grozil tudi njegovim otrokom. Guverner je o grožnjah takrat obvestil policijo in zato dobil tudi varovanje.

Ljubljanski policisti so zdaj končali kriminalistično preiskavo, povezano z grožnjami. Kot so ugotovili, grožnje niso bile povezane z njegovim delom oziroma funkcijo. Policija je zato umaknila zaščito oziroma varovanje Jazbeca, bodo pa proti znanemu osumljencu, ki je grozil, vložili kazensko ovadbo.

Banka Slovenije: Nepomembno je, kakšni so motivi storilcev

Po informacijah iz policijskih virov naj bi Jazbecu SMS sporočila z grozilno vsebino pošiljal danes že nekdanji soprog ene od uslužbenk Banke Slovenije. Zakaj, ni znano.

Informacijo smo želeli preveriti tudi pri guvernerju, ki je ni ne potrdil ne zanikal. "Policijska preiskava je odprta, zato guverner zadev ne more komentirati," so nam sporočili z Banke Slovenije.  

Primer Kryžanowski v rokah višjega sodišča

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 11. apr.. 2018 Stran: 2

Zloraba notranjih informacij

Kazenski zakonik ni neskladen z ustavo - ATVPje z odločitvijo zadovoljna

Ljubljana - Potem ko je ustavno sodišče le odločilo, da člen kazenskega zakonika, ki določa, da je zloraba notranjih informacij kaznivo dejanje, ni neustaven, bi lahko primer Marka Kryžanowskega zastaral. Odločilo bo višje sodišče.


Ustavno presojo je zahtevalo višje sodišče, ker je kazenski zakonik insajderstvo opredeljeval kot kaznivo dejanje, zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) pa kot prekršek. Višje sodišče je menilo, da sta zaradi nejasnih ločnic med kaznivim dejanjem in prekrškom mogoča dva različna postopka in različno sankcioniranje določenega ravnanja.

A ustavni sodniki so po več kot dveh letih le presodili, da očitek o nejasnih ločnicah ni utemeljen in da določilo kazenskega zakonika ni v neskladju z ustavo. Dodali so, da evropska direktiva članicam nalaga, da hude primere trgovanja z notranjimi informacijami opredelijo kot kazniva dejanja. Gre za primer Marka Kryžanowskega, ki je bil v ponovljenem sojenju leta 2015 na prvi stopnji obsojen na enoletno pogojno kazen zaradi domnevne zlorabe notranjih informacij pri nakupu delnic Petrola. Tožilstvo mu očita, da je med 16. in 21. aprilom 2008, le nekaj dni pred objavo rekordnih rezultatov družbe, s katerimi je bil kot predsednik uprave seznanjen, kupil za 63.000 evrov Petrolovih delnic. Ravnanje je tožilstvo označilo za šolski primer insajderstva.

Še deset dni do zastaranja

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.