Mediji o malih delničarjih

Od Luke želijo višje dividende

Medij: Primorske novice (Aktualno) Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 06. jun.. 2018 Stran: 3

Koper - Nasprotna predloga SDH in MDS 

Slovenski državni holding (SDH) in društvo Mali delničarji Slovenija (MDS) si od Luke Koper želijo višje dividende. Medtem ko uprava Luke predlaga 1,05 evra bruto dividende na delnico, bi tako SDH kot MDS imela 1,23 evra bruto dividende na delnico. Skupščina podjetja bo o vseh treh predlogih odločala 29. junija. 

Po mnenju SDH lahko Luka glede na finančni položaj družbe in s ciljem stabilnosti dividendne donosnosti izplača višjo dividendo. Zato predlaga, da se med delničarje razdeli celoten bilančni dobiček, razlika, ki nastane zaradi računske nezmožnosti razdelitve med delničarje, pa ostane nerazporejena. Poleg višjih dividend SDH predlaga še, da se skupščina seznani s pisnim poročilom o sodnih postopkih zoper bivše člane uprave in nadzornega sveta Luke Koper. 

Tudi v MDS so ocenili, da finančni položaj Luke omogoča izplačilo višje dividende.

Skupščine Cinkarne Celje: Rekordna dividenda, nakupi lastnih delnic in napoved prevzemnega boja

Medij: Finance (Borze in denar) Avtorji: Jure Ugovšek Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 06. jun.. 2018 Stran: 10

Skupščina se zdi kot prva epizoda vroče prevzemne sage Cinkarne borzne zvezde LJSE

»Tako veliko obrazov na skupščini Cinkarne Celje še nisem videl,« je v uvodnem govoru dejal Tomaž Benčina, predsednik uprave skupine. Na skupščini so bili navzoči predstavniki vseh treh največjih državnih lastnikov (Modra zavarovalnica, DUTB in SDH), upravitelji domačih vzajemnih skladov, finančniki, specializirani za področje prevzemov in združitev, predstavniki malih delničarjev (MDS), aktivnejši mali vlagatelji, pa tudi Ralf Martens, član uprave Martens Management Group, ki ob finančni pomoči sklada KKR poskuša Cinkarno prevzeti po 220 evrov za delnico (po izplačani dividendi).


Rekordno dividendo potrdili dvakrat

Odločitev o visoki dividendi družbe je bila po pričakovanjih sprejeta, a brez zapleta ni šlo. V prvem glasovanju je bil predlog o delitvi skoraj celotnega bilančnega dobička v višini 21,6 milijona evrov med delničarje sprejet s stoodstotno podporo. A kot seje izkazalo ob poznejši razpravi, Avstrijec Martens ni glasoval pravilno, zato mu je predsedujoči skupščini, odvetnik Stojan Zdolšek, omogočil vnovično glasovanje. Martens je v drugem poskusu s 16 tisoč loti glasoval proti delitvi dividend, vseeno pa je bil sklep sprejet s 97-odstotno večino.

Bruto dividenda na delnico tako znaša 26,52 evra in je s tem najvišja v zgodovini (lani so izplačali najvišjo dividendo do zdaj, znašala je 9,05 evra bruto na delnico). Izplačilo dividend za Cinkarno ne bo težava, saj ima po zadnjih podatkih (konec letošnjega marca) na računu za 54 milijonov evrov denarnih sredstev. Dividende bodo izplačane 13. junija, delničarjem, vpisanim v register KDD, na dan 12. junija. Dividendna donosnost pri današnjem rekordnem zaključnem tečaju (265 evrov) znaša deset odstotkov.

Kako vzdržen je dobiček?

Lov za zlato kokoško

Medij: Večer (Celjsko) Avtorji: S. K. L., Srečko Klapš, Rozmari Petek Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Datum: Tor, 05. jun.. 2018 Stran: 12

CINKARNA CELJE

Zavidljivi dobički, podjetje brez dolgov in brez večjega dela konkurence - novica o prevzemu je bila le vprašanje časa

V roku meseca dni se lahko zgodi, da bo Cinkarna Celje, ki je trenutno v večinski državni lasti, postala zasebna last. Podjetje Anatol iz skupine Martens Management Group je ob finančni podpori investicijske družbe KKR, skladno z zakonom o prevzemih, včeraj objavilo namero za prevzem vseh delnic Cinkarne Celje ter o tem že obvestilo Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo RS za varstvo konkurence. Za delnico ponujajo 220 evrov oziroma skupaj z dividendo 246,52 evra, kar je po njihovem mnenju edinstvena priložnost za družbenike, že včerajšnje trgovanje na Ljubljanski borzi (259 evrov) pa je pokazalo, da delničarji (najverjetneje) pričakujejo več. Prevzemno ponudbo naj bi objavili v mesecu dni; torej po tem, ko bodo opravili skrbni pregled. S tem namenom so se že včeraj oglasili v podjetju.

Strah pred "skubljenjem kokoši"

Več kot to, da so se včeraj res sestali, predsednik uprave Tomaž Benčina ni želel komentirati. Bo pa več o tem spregovoril po današnji skupščini delničarjev, na kateri si bodo (najverjetneje) še obstoječi delničarji razdelili dobrih 21 milijonov evrov od skupaj skoraj 29-milijonskega dobička. Že od daleč se vidi, da je celjska družba, ki jo lokalna skupnost sicer zavoljo obremenitve okolja gleda nekoliko postrani, masten plen. Dobiček Cinkarne Celje namreč iz leta v leto raste, tudi zavoljo nesreč v drugih podobnih obratih (požar v Huntsmanovi tovarni na Finskem, zaprtje tovarne v Južnoafriški republiki). Če k temu dodamo še dejstvo, da je zaradi konservativne politike Benčine podjetje povsem nezadolženo, je naskok na celjsko proizvajalko titanovega dioksida toliko bolj razumljiv. S tem pa so povezani tudi strahovi, ki jih takšen prevzem lahko prinese. Uradno sicer zaposleni - teh je skoraj tisoč - o tem ne govorijo (predsednika sindikata smo včeraj zaman klicali), se pa zavedajo, da lahko to kokoš, ki nese zlata jajca, prevzemniki precej dobro oskubijo, preden jo, hipotetično gledano, prodajo naprej.

Polet Gorenja in izjemnih dividendnih donosov

Medij: Delo (Posel & denar) Avtorji: Grega Meden Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 04. jun.. 2018 Stran: 12

Domači trg Prevzemi in dividende bodo na trg prinesli dodatno likvidnost

Tisti vlagatelji, ki so v predvolilnih tednih pričakovali brezveterje na domačem kapitalskem trgu, so se nekoliko ušteli, saj je pomlad prinesla prevzemno ponudbo za delnice Gorenja. Kitajski Hisense je v preteklih dveh tednih dodobra vznemiril trgovanje z delnicami velenjskega proizvajalca bele tehnike. Kmalu po objavi namere so Kitajci začeli na borzi kupovati delnice malih delničarjev in institucionalnih vlagateljev.

V nekaj dneh so po cenah, malenkost nižjih od prevzemnih 12 evrov, kupih malo manj kot 33 odstotkov vseh delnic. Nenavaden manever, ki ga v preteklosti nismo prav pogosto videli, saj je bila v zraku očitno bojazen pred konkurenčno (cenovno višjo) prevzemno ponudbo. Ta poteza je prodajalcem delnic prinesla okoli 90 milijonov evrov, medtem ko bodo preostali prodajalci denar dobili šele po koncu prevzemne ponudbe na začetku julija.

Poletje na ljubljanski borzi bo tako nenavadno živahno, saj bodo poleg kupnine za Gorenje vlagatelji na svoj račun dobili še več deset milijonov evrov letošnjih dividend. Zelo visoka likvidnost bo ob predpostavki mirnih globalnih trgov blagodejno vplivala na cene domačih delnic. Še posebno zato, ker so delnice v primerjavi z razvitimi trgi precej podcenjene, napovedana gospodarska rast Slovenije in naših izvoznih trgov pa ostaja razmeroma visoka.

Sberbank in VIB do polovičnega deleža Novega Agrokorja

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 02. jun.. 2018 Stran: 6

Po načrtu poravnave z upniki Agrokorja, o katerem bodo po napovedih odločali v drugi polovici tega meseca, bi največji lastnici novega Agrokorja postali ruski banki Sberbank in VTB, ki naj bi v prestrukturiranem koncernu, očiščenem vseh dolgov, dobili 40 do 48 odstotkov delnic. Od 20 do 25 odstotkov bi jih dobili imetniki obveznic, od tega 10 do 12 odstotkov tisti, ki jih zastopa ameriški sklad Knighthead Capital. Od osem do 12 odstotkov koncerna bi obvladovale banke na Hrvaškem, pet do osem odstotkov pa dobavitelji in drugi upniki, je včeraj razkril hrvaški časnik Jutarnji list. 

Načrt naj bi predvideval loo-odstotno poplačilo finančnih upnikov, 8o-odstotno poplačilo dobaviteljev blaga in storitev, 55-odstotno poplačilo upnikov iz naslova posojil roli up, 51-odstotno poplačilo dobav na kredit, 48-odstotno poplačilo zavarovanih upnikov, 17-odstotno poplačilo nezavarovanih finančnih in meničnih upnikov ter 35-odstotno poplačilo nezavarovanih meničnih upnikov, ki sklenejo dogovor z imetniki regresne pravice. Po načrtu poravnave bo imela ruska Sberbank možnost, da svoj 18,53-odstotni delež v Mercatorju zamenja za delež v novem Agrokorju. Po informacijah hrvaškega časnika naj bi možnost zamenjave imeli tudi ostali mali delničarji Mercatorja. Skrajni rok za dogovor s potrditvijo sodišča je 10. julij.

Postal druga naj večja zavarovalnica

Medij: Vestnik Murska Sobota (Gospodarstvo) Avtorji: Adriana Gašpar Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 31. maj. 2018 Stran: 7

Generali prevzel Adriatic Slovenico 

Skupina KD Group finančna družba, d. d., Adriatic Slovenico prodala za 245 milijonov evrov 

Generali CEE Holding B. V. in skupina KD Group finančna družba, d. d., sta sklenila dogovor o pridobitvi 100-odstotnega lastniškega deleža v Adriatic Slovenici, d. d., so sporočili iz zavarovalnice Generali, ki je, kot pravijo, del neodvisne italijanske skupine z močno prisotnostjo v mednarodnem prostoru. 

Dogovor morajo sicer potrditi še regulativni organi. S prevzemom Adriatic Slovenice pa postaja Skupina Generali druga največja zavarovalnica na slovenskem trgu, takoj za zavarovalnico Triglav. Poleg slovenske Adriatic Slovenice Generali prevzema še na Poljskem Concordio Poland, ki ima sedež v Poznanu in 14 podružnic po Poljskem. 

Adriatic Slovenka je s skoraj 15-odstotnim tržnim deležem tretja največja zavarovalnica v Sloveniji. Ima več kot 500 tisoč strank in 1,7 milijona zavarovalnih polic. Po celotni državi ima razvejano prodajno mrežo s 373 prodajnimi mesti. Kaj prevzem pomeni za poslovalnice in zaposlene, za zdaj še ni znano. Smo pa neuradno izvedeli, da zaposleni o prevzemu prej naj ne bi bili obveščeni, da pa imajo za zdaj navodila, da delajo tako, kot da prevzema ne bi bilo. 

Prevzem Gorenja seje uradno začel

Medij: Novi tednik Celje (Ostalo) Avtorji: J. I. Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 31. maj. 2018 Stran: 4

Kitajska družba Hisense je v torek objavila prevzemno ponudbo za nakup delnic Gorenja, Tako kot je napovedala že v prevzemni nameri, za delnico ponuja 12 evrov. Hisense je v preteklih dneh že odkupil malo manj kot tretjino vseh delnic Gorenja, zato se ponudba nanaša na preostale delnice družbe. Lastniki lahko delnice prodajo do 26. junija. 


Delnice je pred objavo prevzemne ponudbe prodalo nekaj malih delničarjev, največji delež pa je prodala nizozemska družba Home Products Europe, ki je bila petodstotni delničar Gorenja. Družba je v lasti Philipa Sluiterja, ki je pred časom javno opozarjal na napake v Gorenju. 

Heisense, ki je sicer že napovedal, da ga zanima pridobitev več kot polovičnega deleža v Gorenju, lahko v prevzemni ponudbi računa še na približno 50 odstotkov delnic. Državna Kapitalska družba namreč v skladu s strategijo upravljanja državnih naložb svojega 16-odstotnega deleža v Gorenju ne sme prodati. 

Prevzemni vrtiljak

Medij: Večer (Pogledi) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 25. maj. 2018 Stran: 19

Že nekaj časa smo v Sloveniji priča velikim premikom na bančno-zavarovalniškem parketu. Pravzaprav se je pričelo leta 2013 z večmilijardno bančno sanacijo in grožnjo Sloveniji z evropsko trojko. No, danes je že mogoče videti, da so bile največje slovenske banke, kot so NLB, Nova KBM in Abanka z Banko Celje, preveč dokapitalizirane, zato že sproščajo rezervacije in svojim (novim) lastnikom izplačujejo zajetne dividende. Številni mali delničarji in predvsem slovenski institucionalni investitorji pa so z ukrepom Banke Slovenije pred slabimi petimi leti ostali brez svojih delnic in podrejenih obveznic. Ti iz tega naslova ne prejemajo nikakršnih dividend in ne obresti, so pa mnogi vložili tožbe, a epiloga teh še niso dočakali.

Sprva je Abanka prevzela Banko Celje, združeni pa naj bi šli v prodajo prihodnje leto, podobno velja tudi za največjo slovensko banko NLB. To so prizadele še tožbe nekdanjih hrvaških varčevalcev v stari Ljubljanski banki, in kot je nedavno opozoril ekonomist Franjo Štiblar, po rodu Mariborčan in tudi prvi nadzornik hitro rastoče Delavske hranilnice, je terjatev do (nekdanjih) hrvaških podjetij za milijardo evrov več kot dolgov prebivalstvu, pa se to ne izpostavlja dovolj. Po drugi strani je Slovenija, vsaj na papirju, suverena država in ji je NLB po državni pomoči v obliki dokapitalizacij izplačala že veliko dividend, zato vztrajanje Bruslja in s tem popuščanje Ljubljane pri prodaji največje slovenske banke ni povsem razumljivo. In to po tem, ko je bila ameriškemu finančnemu skladu Apollo in EBRD za bagatelo oziroma 250 milijonov evrov prodana Nova KBM, ki je pripojila še PBS in Raiffeisen banko. Za slednjo se sicer govori, da bo po očiščenju poslovanja Nove KBM preko avstrijske matice kupila to bančno skupino nazaj. Banka Koper pa je, tako kot od srede koprski Adriatic Slovenka, že v italijanskih rokah, Nova KBM bi lahko pristala v avstrijskih, kar je za omenjeni obmejni območji, ki lastniško ne bosta imeli več svojih finančnih institucij, lahko problematično.

Za delnico Term Topolšica 26 evrov

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarski barometer) Avtorji: J. I. Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 24. maj. 2018 Stran: 4

Ljubljanska družba Intus Invest, ki je lastniško povezana z družino Hermana Rigelnika, je objavila prevzemno ponudbo za odkup delnic Term Topolšica. Za delnico ponuja 26 evrov, ponudba velja do 13. junija. 


Intus Invest je že zdaj največji lastnik term. Najprej je januarja letos od holdinga ACH kupil malo manj kot 25-odstotni delež. V naslednjih mesecih je odkupil delnice še od nekaterih manjših delničarjev, tako da zdaj lastniško obvladuje že 32 odstotkov zdravilišča. 

Kljub temu je lastništvo Term Topolšica še vedno zelo razpršeno. Drugi največji delničar je z malo več kot 25-odstotnim deležem Združenje multiple skleroze Slovenije, kjer nad prodajo, tako so vsaj rekli ob objavi prevzemne namere prejšnji mesec, niso najbolj navdušeni. Tretja po vrsti je Avtotehna v lasti DUTB, ki je malo manj kot 13 odstotkov delnic kupila januarja letos od velenjske družbe Fraktal-Consulting v stečaju in za delnico plačala 25 evrov. Večji lastnik term so tudi Ptujske pekarne, ki so prav tako v lasti slabe banke.

Nekdanji guverner Jazbec prejel skoraj 76 tisoč evrov odpravnine

Medij: Siol.net Avtorji: STA Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Sob.. 19. maj. 2018

Nekdanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki je zaradi odhoda na funkcijo v okviru evropske bančne unije s koncem aprila predčasno končal svoj mandat, je kljub pogajanjem o odpovedi ali znižanju izplačila prejel 75.831 evrov odpravnine. V predlog dogovora naj Jazbec namreč ne bi privolil.


Banka Slovenije je nekdanjega guvernerja po pisanju časnika poskušala prepričati, da bi se odpravnini odpovedal, a ta v predlog dogovora ni privolil. "Pogajanja o odpovedi ali znižanju odpravnine Boštjana Jazbeca so potekala, vendar dogovor ni bil dosežen," so za Delo potrdili v Banki Slovenije.

Jazbec je bil edini, ki je imel v pogodbi o zaposlitvi v Banki Slovenije pravico do odpravnine v višini šestkratnika bruto povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih, tudi če se za odhod odloči sam.

Interni akti Banke Slovenije namreč po pisanju časnika izrecno določajo, da članom sveta Banke Slovenije in delavcem s posebnimi pooblastili pravica do odpravnine, če so razrešeni, ker sami to zahtevajo, ne pripada.

Novi guverner naj bi bil znan jeseni

Zaradi tega neskladja je bilo po informacijah Dela med viceguvernerji Banke Slovenije precej dilem, ali mu odpravnino izplačati ali ne. Mnenja o upravičenosti izplačila, tako pravnikov kot viceguvernerjev, so bila po poročanju časnika negativna, a ker dogovora o odpovedi ali znižanju odpravnine z Jazbecem ni bilo, je sklep o izplačilu podpisal viceguverner Primož Dolenc.

"To pa zato, ker Boštjanu Jazbecu po pogodbi o zaposlitvi odpravnina mora biti izplačana," so poudarili v Banki Slovenije.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.