NLB

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec in pogovora voditeljice Rosvite Pesek z Alenko Bratušek (SAB) iz Odmevov TV SLO1 z dne 15.02.2019 ob 22.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

ROSVITA PESEK je minilo od bančne sanacije, ko je takratna vlada Alenke Bratušek odločila, da se v banke vloži pet milijard evrov, pri tem pa razlasti 100 tisoč imetnikov podrejenih obveznic in delnic, v skupni vrednosti skoraj milijarde evrov. Razlaščenci še vedno nimajo zagotovljenega pravnega varstva, čeprav je Ustavno sodišče za to določilo rok, ki se je iztekel že spomladi leta 2017. Govorimo torej še o eni nespoštovani odločbi Ustavnega sodišča, ki pa bo imela žal vrtoglave finančne posledice. Zamudne obresti namreč hitro naraščajo in po nekaterih izračunih že presegajo 400 milijonov evrov. Podrobneje Vesna Zadravec. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Dobrih 5 let po bančni sanaciji, se je znesek razlastitve z 963 milijonov evrov občutno povzpel. Zaradi zamudnih obresti na odvzeto premoženje razlaščencev, se je bančna sanacija podražila na 1,3 milijarde evrov. Povedano drugače, vsak dan davkoplačevalce ta nerešeni problem stane 212 tisoč evrov. Skrb vzbujajoč podatek pa očitno ne skrbi slovenske vlade, ki je komaj pri osnutku zakona. 

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Moramo biti pošteni, da ta osnutek je najboljši izmed najslabših.

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Zakon razlaščencem končno omogoča pravno varstvo. Pravico bodo lahko iskali na mariborskem okrožnem sodišču. Izbira, ki pa že zbuja dvome.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Mi smo že v prvi izjavi takoj potem, ko smo bili seznanjeni, izrazili dvom o kadrovskih in prostorskih resursih mariborskega sodišča.  

VESNA ZADRAVEC (novinarka): In zakaj obravnav ne bo v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani je trenutno najbolj obremenjeno sodišče v državi, so zapisali, a razlaščence motit tudi izbrana vrsta sodišča.

MIHA KUNIČ (Odvetniška družba Kunič, 10.2.2019): Medtem ko bi na upravnem sodišču Banka Slovenije morala sama predložiti vso dokazno breme, bodo na okrožnem sodišču stranke same morale iskati dokaze. Postopki bodo zato daljši in dražji.  Zakon ima toliko procesnih vprašanj, da nas zna za leta prikovati v  sodne dvorane. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   A zakaj bi država še podaljševala že tako drag problem? Za sanacijo smo namreč  odšteli že 5 milijard evrov in ta številka ni dokončna. 

METOD DRAGINJA (Ministrstvo za finance, 1.2.2019): Če bo sodišče v teh postopkih ugotovilo, da so bile uporabljene METOD DRAGONJA metode neustrezne, potem bodo nekdanji imetniki odškodovani in bodo dobili odškodnino in jasno, da ta odškodnina predstavlja potencialno dodatno javnofinančna sredstva. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   Znesek odškodnine bo menda poravnala Banka Slovenije, a le, če se bo s tem strinjala Evropska centralna banka. Iz ECB-ja so sporočili, slovensko finančno ministrstvo nas je že zaprosilo za mnenje o osnutku zakona.  bo svoje stališče sporočil v predvidenem roku. In medtem ko se mi ukvarjamo z osnutkom zakona, so v ECB tujini bančne sanacije končane, povečini s poravnavo. 

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Državi se ni potrebno za to odločiti, mislim pa, da je modro, ker če gremo v neko poravnavo, se lahko pogajamo tudi o morebitnih obrestih. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   Kako vse to nenavadno spominja na zgodbo o varčevalcih Ljubljanske banke, pa o izbrisanih. Ceno smo na koncu plačali mi, davkoplačevalci. 

Medij: TV Slovenija 1 Oddaja: TV Dnevnik SLO 1 Avtorji: Vesna Zadravec Teme: bačna sanacija Datum: Nedelja, 10. februar 2019 Ura: 19.00

Za ogled TV prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

VESNA ZADRAVEC: Dve leti po tem, ko bi država že morala popraviti sporni zakon o bančništvu, da bi zagotovil pravno varstvo razlaščenim imetnikom podrejenih obveznic in delnic ob bančni sanaciji leta 2013, je slovenska vlada šele pri osnutku novega zakona. Kot je znano je pred šestimi leti ob bančni sanaciji več kot sto tisoč imetnikov podrejenih obveznic in delnic izgubilo 963 milijonov evrov. Zdajšnji zakon pa jim ne omogoča ustreznega pravnega varstva.

Poglejmo na kratko novosti zakona.

• Razlaščenci bodo pravico lahko iskali na mariborskem Okrožnem sodišču.
• Banka Slovenije bo morala zagotoviti dostop do podatkov, ki so pomembni za sodni spor.
• Če se združi več kot 30 razlaščencev se sodna taksa odmeri v zneski do 500 evrov.
• Mogoča je tudi oprostitev sodne takse.
• Tožbo mora razlaščenec vložiti najpozneje 15 mesecev od uveljavitve zakona.
• Tožena stranka je Banka Slovenije, zato bo, če bo tako odločilo sodišče odškodnino morala poravnati prav centralna banka.

Z nami je zdaj Miha Kunič, odvetnik številnih razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic in delnic. Dober večer.

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Dober večer.

VESNA ZADRAVEC: Torej predlog zakona zdaj omogoča pravno varstvo, pravico boste lahko iskali na Okrožnem sodišču v Mariboru. Boste zdaj lažje prišli do odškodnine?

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Pravzaprav ocenjujem, da niti ne. Mislim, da bi mogel zakon izhajati iz predpostavke, da je potrebno v upravnem sporu vložiti posebno tožbo, v kateri bi mogla Banka Slovenije tako ali tako predložiti vse listine, celoten spis. Ne nazadnje je tudi zaradi tega uveden postopek med Evropskim sodiščem za človekove pravice in zakon  ima toliko procesnih vprašanj, da nas zna za leta prikovati v sodne dvorane. Kar pomeni, da ne olajšuje dela odvetnikom.

VESNA ZADRAVEC: Na Okrožnem sodišču, če vas pravilno razumem, bodo torej postopki daljši?

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Absolutno. Zaradi vseh procesnih zapletov do katerih bo prišlo v prihodnosti.

VESNA ZADRAVEC: Tožili boste Banko Slovenije, lahko Banko Slovenije, vaše zdajšnje tožbe pa so uperjene tudi proti poslovnim bankam. Boste odstopili od teh tožb?

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Vsem strankam bom predlagal, da od tega ne odstopijo, zakaj? Ker banke tožimo na drugi pravni podlagi. Da bi to mnenje spremenil bi moralo proti do nečesa konkretnega, neke konkretne ponudbe zakaj bi od teh tožb odstopili, saj ocenjujemo, da imamo prav.

VESNA ZADRAVEC: Kaj torej predlagate, kakšna rešitev bi bila bolj primerna? Je to poravnava?

MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Ocenjujem, da bi mogla Republika Slovenija izdelati nova mnenja o kapitalski ustreznosti bank na podlagi mednarodnih računovodskih standardov z izhodiščem delujoče banke. In to bi bilo vodilo za ponudbo, neko poravnavo. To bi mogla Republika Slovenija naredit predno bi sploh sprejela zakon.

Medij: TV SLOVENIJA 1 Oddaja: TV DNEVNIK ob 19.00 Avtorji: Florjan Zupan Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 1. februar 2019 Ura: 19.08 Za ogled TV prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

JASMINA JAMNIK (voditeljica): Razlaščeni imetniki delnic in podrejenih obveznic bodo morda le dočakali pravno podlago za vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije. Ministrstvo za finance je, potem ko s predlogom prejšnje vlade ni bil zadovoljen nihče, pripravilo nov predlog zakona o pravnem varstvu bančnih razlaščencev. .Ta torej omogoča odškodninske tožbe, določa tudi, da bo morebitne odškodnine plačala Banka Slovenije in da bo sodišče ob pomoči izvedencev ugotavljalo ali je centralna banka ustrezno ocenila bančno luknjo.

FLORJAN ZUPAN (novinar): Šlo bo za pravdni postopek, ki bo potekal le pred okrožnim sodiščem v Mariboru, zahtevki se bodo združevali, gre pa za šest ločenih postopkov. Ena sodna odločba za eno banko bo veljala za vse tožbe.

METOD DRAGONJA (državni sekretar na ministrstvu za finance): Tako, da bo v bistvu na prvi stopnji pri ugotavljanju dejstev prišlo do šestih ugotovitvenih sodb, ki pa se bodo potem v naslednjih etapah skozi dajatvene sodbe pa nekoliko raziskovale, odvisno od narave teh finančnih instrumentov.

FLORJAN ZUPAN (novinar): Rok za vložitev tožb bo eno leto, mali delničarji se zavzemajo za poravnalno shemo, motijo jih tudi sodne takse, razlaščenci jih namreč ne bi plačevali, če bi se jih združilo vsaj 30 in njihov zahteven ne bi presegel 5000 evrov.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Ne moremo pristati na dejstvo, da bi se takse plačevale po gospodarskem sporu.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) sicer pozdravlja danes predstavljena izhodišča in osnutek zakona Ministrstva za finance in Vlade RS, kljub temu pa se ne moremo znebiti občutka, da gre za hitenje izključno zaradi roka (15.03.2019), ki ga je postavilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) za odgovor na tožbo razlaščencev zaradi nezmožnosti sprožitve upravnega spora, zaradi tega, ker dosedanje vlade niso izvršile odločbe ustavnega sodišča in zaradi napovedane tožbe Komisije EU zoper Slovenijo. Ob tem posebej velja izpostaviti, da Odločba ustavnega sodišča ni spoštovana že skoraj 2 leti; ko bi moral Državni zbor RS sprejeti Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). 

Ljubljana, 01. februar 2019

Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana iz Dnevnika TV SLO1 z dne 01.02.2019 ob 19.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Predlogi Društva MDS ki bi jih bilo potrebno vključiti v predlog zakona

Glede na danes objavljena izhodišča, je po mnenju Društva MDS potrebno dodelati vsaj še sledeče:

• pozdravljamo odločitev, da takse ne plača tisti, katerega odškodninski zahtevek ne presega 5.000,00 EUR, a hkrati menimo, da se taksa za tožbo ne sme obračunati kot taksa za gospodarski spor. Za večino nekdanjih nepoučenih imetnikov obveznic, ki so bili razlaščeni pred 5 leti je namreč še vedno previsoka in glede na predlog, da se vodi enoten postopek za vsako banko, se nam ne zdi smotrno pobiranje taks od nepoučenih razlaščencev delnic in obveznic. Tovrstne takse bodo namreč tako ali tako plačali dobro poučeni vlagatelji, ki bodo sodelovali v istem postopku hkrati z nepoučenimi vlagatelji pred istim sodnikom ali senatom.
• Prenos pristojnosti v Maribor za vse tožbe ima lahko za posledico veliko obremenitev za to sodišče in ker ne poznamo prostorov mariborskega sodišča, kjer naj bi potekale te združene obravnave se sprašujemo ali sodišče sploh ima primerne prostore za veliko število strank in njihove pravne zastopnike ter cenilce, ki bodo soočali argumente. Morda bo mariborsko sodišče za te potrebe moralo najemati ustrezno dvorano, saj ne smemo pozabiti, da je samo v primeru delničarjev NKBM tam ostalo brez premoženja kar 96.769 delničarjev, ki so po večini iz Maribora in bližnje okolice.
• Prav tako ne vemo, kako je s stroški morebitnih izvedencev, naš predlog je, da te stroške v celoti krije država.
• Vsa dokumentacija, ki se nanaša na odločbe o izrednih ukrepih (izbrise), ne sme imeti nikakršnih elementov poslovne skrivnosti, kar jasno vzpostavlja tudi praksa Sodišča Evropske unije (SEU). Po preteku 5 let namreč poslovni dogodki niso več relevantni z vidika varovanja poslovnih skrivnosti: »/.../ informacije, ki jih imajo pristojni organi in ki bi lahko bile poslovne skrivnosti, vendar so stare pet let ali več, zaradi poteka časa načeloma šteje, da so zgodovinske in da so zato izgubile svojo zaupnost, razen izjemoma, če stranka, ki takšno naravo zatrjuje, dokaže, da so te informacije kljub svoji starosti še vedno bistveni element njenega poslovnega položaja ali poslovnega položaja zadevnih tretjih oseb /.../« (Sodba SEU z dne 19.06.2018, točka 57).

Društvo MDS predlaga vzpostavitev odškodninske sheme

V Društvu MDS še vedno menimo, da je najbolj smotrna rešitev oblikovanje odškodninske sheme z enostavnim postopkom poravnavanja pred sodišči, ki bi se lahko vključila neposredno v vsebino zakona. V ta namen bi Republika Slovenija izdala 15 ali 20 letne obveznice, ki se uvrstijo na organiziran trg. Kdor ne bi bil pripravljen čakati na dospetje, lahko svoje obveznice proda po tržnih pogojih, naravni kupci tega pa so pokojninske družbe, zavarovalnice in druge finančne institucije, ki potrebujejo instrument s fiksnim donosom za zavarovanje svojih finančnih produktov. 

Glede večkrat izraženih pomislekov, da se za raznimi podjetji in fiduciranimi računi skrivajo tisti, ki so v raznih prekrških ali pa so celo davčni dolžniki, v Društvu MDS predlagamo, da bi se pred končno poravnavo dejanski imetnik delnic ali obveznic razkril, postopek kako pa se lahko jasno zapiše v zakon. Tako bi se morali vsi imetniki, ki so na fiduciarnih računih ali računih podjetij, katerih lastništvo ni razkrito v poslovnih registrih, razkriti pred sklenitvijo sodne poravnave pri pristojnem sodišču. Pred izplačilom pa lahko te podatke preverijo tudi ustrezni oblastni organi kot so FURS, policija in sodišča.

Nepoučeni vlagatelji naj bodo bolje poplačani kot dobro poučeni

Menimo tudi, da bi morali nepoučeni vlagatelji imeti višjo stopnjo poplačila kot poučeni vlagatelji, katerim je ta posel predstavljal naložbeno tveganje v okviru njihove redne dejavnosti trgovanja z vrednostnimi papirji. Nepoučeni vlagatelji, zlasti tisti ki so kupovali obveznice NLB 26, pa so bili zavedeni s strani skrbnikov na bančnih okencih, ko so razvezovali depozite za varčevanje v obveznice, saj bi ostali brez vsega le v primeru stečaja, ki pa ga ni bilo, saj je šlo za »virtualni stečaj«, ki ga  prospekt ne omenja.  

V Društvu MDS želim še jasno izpostaviti, da se je potrebno zavedati:

Medij: SIOL Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, bančna sanacija Datum: Petek, 01. februar 2019 Vir: TUKAJ Objava ura: 10.16

Računskemu sodišču se je po dveh letih negotovosti odprla pot za revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja ter praks nadzora Banke Slovenije, zlasti v času sanacije bank v letu 2013, ki razburjajo del javnosti. Sklep računskega sodišča o izvedbi revizije je namreč pravnomočen, saj Banka Slovenije nanj ni vložila ugovora.

Na računskem sodišču so napovedali, da bodo več o načrtovani reviziji razkrili v prihodnjih dneh. Čakali so, da se izteče rok za vložitev ugovora zoper njihov sklep, kar se je zgodilo opolnoči. V centralni banki so povedali, da ugovora niso vložili, s čimer bodo lahko revizijski postopki stekli.

Kot so pred dnevi pojasnili v računskem sodišču, se bo lahko revizija izvedla kmalu, če ugovora ne bo. "S tem, ko sklep o izvedbi revizije postane pravnomočen, je revizijski postopek v teku in lahko takoj začnemo z izvajanjem aktivnosti," so povedali.

POSEL DANES NPU zaradi sanacije bank vložil ovadbo, neuradno ovaden tudi Jazbec 

POSEL DANES Guvernerjeva nespodobna povabila sodnikom

Jazbec nadzor videl kot poseg v neodvisnost BS

Zakon o Banki Slovenije je bil jeseni 2017 dopolnjen tako, da lahko računsko sodišče revidira pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije v zadnjih 15 letih ter da lahko pravilnost in smotrnost praks nadzora centralne banke revidira do novembra 2014 oziroma do uvedbe enotnega nadzora v območju evra.

V slednjem delu je izvajanje zakona ustavno sodišče konec leta 2017 zadržalo. To je storilo na zahtevo sveta Banke Slovenije pod vodstvom takratnega guvernerja Boštjana Jazbeca, ki je kot razlog navedel, da se s tem posega v neodvisnost centralne banke.

POSEL DANES Bomo končno izvedeli, kdo je koval dobičke v sanaciji bank? 

Akterji sanacije odšli, ovire odpravljene

Svet Banke Slovenije se je nato prevetril in v njem ni več nikogar, ki je sodeloval v sanaciji bank. Pod vodstvom namestnika guvernerja Primoža Dolenca je tako Banka Slovenije konec lanskega oktobra umaknila zahtevo za presojo ustavnosti tega dela zakona.

S tem so se odprla vrata računskemu sodišču za revizijo vloge centralne banke v sanaciji bank in enemu od namenov dopolnitve zakona. Večina poslanskih skupin je namreč ob sprejemu dopolnjenega zakona izrazila pričakovanje, da bo poročilo računskega sodišča lahko prispevalo k izračunu dejanske velikosti bančne luknje.

POSEL DANES Bo guverner Jazbec pokoril velikega kritika sporne bančne sanacije 

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 31. januar 2019 Spleti vir: TUKAJ  Objavljeno: 17.15  

Centralna banka je sklenila, da ne bo vložila ugovora.

Računsko sodišče lahko začne pregledovati poslovanje Banke Slovenije v letih 2017 in 2018 kot tudi njeno nadzorniško vlogo v času sanacije bank v letih 2013 in 2014. Danes se namreč izteka rok za ugovor na sklep o uvedbi revizije, a kot so pojasnili v Banki Slovenije, ki jo zdaj vodi Boštjan Vasle, so se po preučitvi sklepa računskega sodišča, odločili, da ugovora ne bodo podali.

To po meni, da je sklep računskega sodišča o uvedbi revizije postal pravnomočen in da bodo državni revizirji lahko začeli pregledovati poslovanje centralne banke in tudi sanacijo bank, ki je davkoplačevalce stala pet milijard evrov.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Damijan Toplak Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 30. januar 2019 Stran: 4

BANČNI KRIMINAL Peščica obsojenih bančnikov Damijan Toplak S pogojno zaporno kaznijo dvema nekdanjima vodilnima v Probanki seje pretekli teden na specializiranem državnem tožilstvu število obsojenih bančnikov v Sloveniji povzpelo na šest

V preteklem tednu je bila nekdanjima vodilnima v Probanki, Romani Pajenk in Milani Lah, zaradi poslovne goljufije pri dokapitalizaciji banke leta 2011, vsaki izrečeno 23 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo štirih let. Tožilstvo je za vsako ob domnevno poldrugi milijon evrov težkem oškodovanju predlagalo štiri leta zaporne kazni ter se bo pritožilo na odločitev mariborskega sodišča. Sodni senat pod vodstvom Tanje Rot je za zdaj še nepravnomočno presodil, da sta nekdanji članici uprave Probanke, ki je po nadzorovani likvidaciji prešla pod okrilje DUTB,  podjetnika Srečka Šamperla (Bauimex) in Mirana Igerca (GIIP), sicer dolgoletna komitenta banke, zavedli s tem, ko je Probanka v zanju poslovno težavnem letu 2011 s pomočjo njunega denarja in z dokapitalizacijo skušala odpraviti kapitalsko neustreznost banke.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Poldruga milijarda preveč dokapitalizacije  

Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), pove, da je bila tik pred novim letom uvedena sodna preiskava zoper nekdanje vodstvo BS z nekdanjim guvernerjem Boštjanom Jazbecem na čelu. Po njegovem so evropske institucije ugotovile, da je bila leta 2013 vsaj poldruga milijarda evrov previsoka dokapitalizacija slovenskih bank NLB, Nova KBM, Abanka z Banko Celje, in so bili podrejeni obvezničarji neupravičeno razlaščeni, ker je imela država v bankah depozite, ki bi morali biti prej odvzeti. Ker je šlo le za t. i. virtualne stečaje, so bili tudi razlaščeni delničarji v veliki meri oškodovani. "Vlada hiti s pripravljanjem zakona, da bi lahko razlaščeni podrejeni obvezničarji in delničarji bank uveljavljali ustrezno pravno varstvo za nazaj.

V Društvu MDS se zavzemamo, da se zagotovi poravnalna shema, pri čemer naj dobro poučeni investitorji dobijo sorazmerno nekaj manj, slabše poučeni sorazmerno več. Plačilo naj bo v 10- ali 15-letnih državnih obveznicah, za katere bi se zanimale zavarovalnice in pokojninski skladi. Če bi bila poravnava pri 75 odstotkih knjigovodske vrednosti izbrisanih vrednostnih papirjev konec leta 2012, bi to državo letno z odplačilom glavnice in obresti stalo 20 milijonov evrov, skupno pa od 400 do 450 milijonov evrov, kar bi država lahko terjala od BS, ki ima dovolj sredstev za ta izplačila,” meni Stankovič.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji, naložbe podjetij Datum: Četrtek, 31. januar 2019 Stran: 2

Uprave borznih družb imajo zaradi večinoma izboljšanega poslovanja lani – nekatera po dolgih letih – spet na voljo več denarja tudi za nove naložbe. Prav zaradi zgrešenih vlaganj so nekatere, denimo Intereuropa, še vedno v slabi kondiciji. Po drugi strani pa družbe brez razvoja tudi ne morejo rasti. Prečesali smo načrte in družbe še posebej povprašali, kakšne so napovedi najelitnejših družb, kam, v kaj, koliko bodo vlagale.

Slovenske borzne družbe za letos napovedujejo boljše poslovanje, pa tudi več naložb. In to občutno več – glede na raven naložb do konca devetmesečja oziroma investicijske načrte za celotno prejšnje leto, namerava šest borznih družb letos v osnovna sredstva vložiti 66 odstotkov več denarja!

So te napovedi preveč drzne v luči ohlajanja gospodarske rasti, so šefi in nadzorniki slovenskih borznih družb bolj optimistični od kolegov po svetu? So med tistimi, ki ne upoštevajo dovolj opozoril o ohlajanju? Ali gre le za realno prilagajanje distorzijam v poslovnem okolju – ki jih tudi ni malo? Se morajo podjetja prav s povečanimi vlaganji bojevati proti upadu prodaje? V kaj vlagajo pametna podjetja v času ohlajanja?

»V trenutnem stadiju gospodarskega cikla je pomembno, da podjetje izkoristi priložnost za korak naprej, ki mora sočasno pomeniti pripravo na potencialno ohlajanje gospodarstva. Konjunkture pogosto dajo upanje za ohranjanje v krizi nedobičkonosnih dejavnosti, medtem ko bi morali biti osredotočeni na modernizacijo proizvodnje in iskanje priložnosti v proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo,« pravi direktor upravljanja premoženja pri družbi Alta Invest Matej Šimnic. »Kljub povečanemu povpraševanju sta zdaj pomembnejša diverzifikacija in izboljšanje učinkovitosti kot pa sledenje trgu in pretiranemu vlaganju v širjenju proizvodnje,« pravi Šimnic in dodaja, da pa se je nekaterim družbam čakanje z naložbami tudi splačalo. »Posploševanje, da so vsa vlaganja v tem trenutku zapravljanje denarja, bi bilo seveda napačno, je pa prav, da podjetja vlaganja ustrezno načrtujejo in izkoristijo še sveže izkušnje iz pred nekaj let,« sklene Šimnic.

Glavni analitik pri GZS Bojan Ivancdodaja, da v napovedih družb ne vidi ekscesov: »Nobena ni napovedala kakšnega pretiranega širjenja, res pa je, da bi moral dobršen del teh naložb nastati že v prejšnjih letih, ko so se pa družbe večinoma ukvarjale z razdolževanjem. V tem kontekstu je pomembno, da se tokrat večinoma odločajo tudi za financiranje z dolgoročnejšimi viri, ki so poceni, ali pa celo za financiranje z zadržanimi dobički.« Ivanc dodaja še, da je pomembno tudi, da je tokrat sestava naložb drugačna: »Podjetja ne vlagajo več toliko v štiri stene, torej v neke nepremičnine, ampak predvsem v razvoj.« Med tistimi, ki gradijo oziroma nameravajo graditi, sta, denimo, Krka in Petrol.

Kdo vlaga in koliko?

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 29. januar 2019 Stran: 9

Računsko sodišče Preverilo naj bi pravilnost in smotrnost praks nadzora. Revizijo podpirajo tudi razlaščeni vlagatelji bank

Ljubljana - Oškodovani vlagatelji bank in davkoplačevalci bi vendarle lahko dočakali nov korak pri razčiščevanju postopkov in odločitev, povezanih s sanacijo bank. Računsko sodišče je namreč sklenilo revidirati poslovanje Banke Slovenije tudi v obdobju pred novembrom 2014, torej v času sanacije bank.

Če se Banka Slovenije – novi guvernerje Boštjan Vasle – na sklep ne bo pritožila, bi revizorji menda lahko zavihali rokave že prihodnji teden. Vrata za revizijo Banke Slovenije so se računskemu sodišču odprla oktobra lani, ko je začasno vodstvo centralne banke sklenilo umakniti zahtevo za presojo ustavnosti določenih členov zakona o Banki Slovenije, katerih izvajanje je bilo dotlej zadržano. Gre za določila, ki so računskemu sodišču omogočila revizijo »pravilnosti in smotrnosti praks nadzora «, ki jih je centralna banka izvajala do 4. novembra 2014 (do uvedbe enotnega nadzora v območju evra) in ki so vodile v porabo proračunskih sredstev. Povedano drugače: revizijo postopkov pri sanaciji bank, ki so davkoplačevalce stale pet milijard evrov, skoraj milijardo evrov pa so v njej z razlastitvijo izgubili tudi delničarji in lastniki podrejenih obveznic bank. Prejšnje vodstvo Banke Slovenije je temu nasprotovalo, saj je menilo, da bi že sama izdaja priporočil računskega sodišča pomenila prepovedan vpliv na Banko Slovenije.

Dvomi o sanaciji

Novela zakona, po kateri računsko sodišče lahko revidira pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije v zadnjih 15 letih, je začela veljati jeseni 2017. Poslanci so jo sprejeli po tem, ko so se v javnosti pojavili številni dvomi o postopkih pri sanaciji bank in dejanski velikosti bančne luknje. Na Banko Slovenije so leteli očitki , da so bili stresni testi narejeni na preveč pesimističnih gospodarskih predpostavkah, ocena vrednosti aktive bank pa ni bila narejena skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, kar naj bi vodilo v prenizko vrednotenje premoženja bank in s tem v previsok primanjkljaj kapitala bank. Banka Slovenije je razkritje dokumentov o tem do zdaj zavračala.

Revizijo poslovanja Banke Slovenije podpirajo tudi številni razlaščeni vlagatelji bank , saj menijo, da bi jim ugotovitve računskega sodišča lahko koristile v pravdnih odškodninskih postopkih. Nanje sicer še čakajo, saj ministrstvo še pripravlja zakon o sodnem varstvu kvalificiranih obveznosti bank.

Katičeva podpira preiskavo

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 09. januar 2019 Stran: 10

Sanacija bank Banko Slovenije bi lahko kmalu pod drobnogled vzelo tudi računsko sodišče - Poravnava ni izključena

Ljubljana - Ministrstvo za finance pod vodstvom Andreja Bertonclja, kot kaže, ne bo »posvojilo« predloga zakona o pravnem varstvu bančnih razlaščencev, ki ga je sprejela prejšnja vlada, ampak pripravlja svoj predlog, je mogoče izvedeti. To nakazujejo tudi odgovori ministrstva, kjer zakon napovedujejo do pomladi.

Vlada oziroma državni zbor že skoraj dve leti zamujata z odpravo neustavnosti, ki jo je jeseni 2016 glede razlastitve delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic saniranih bank ugotovilo ustavno sodišče. Minister Bertoncelj je med svojimi prednostnimi nalogami napovedal sprejetje zakona, ki naj bi razlaščenim vlagateljem omogočil učinkovito pravno varstvo in vložitev odškodninskih tožb, a predloga še ni na obzorju. Kot kaže, tudi zato, ker ministrstvo ne namerava v postopek sprejetja poslati predloga, ki ga je predlagala prejšnja vlada in s katerim niso bili zadovoljni ne oškodovani vlagatelji ne poslanci, ampak pripravlja novo različico zakona.

Do zakona spomladi

Na ministrstvu za finance zatrjujejo, da je predlog zakona, ki sledi odločitvi ustavnega sodišča, ena od prednostnih nalog vlade. Kot pravijo, zaradi kompleksnosti zdaj glede predloga zakona potekajo intenzivna usklajevanja med ministrstvom za finance in ministrstvom za pravosodje: »Načrtujemo, da bi lahko vlada predlog zakona obravnavala in posredovala v državni zbor v letošnjem prvem četrtletju, še pred tem pa bo v skladu z običajno proceduro predložen tudi v obravnavo zainteresirani javnosti.« Po neuradnih informacijah bi se to lahko zgodilo že konec januarja. To pomeni, da bi lahko bil zakon po najbolj optimističnem scenariju v državnem zboru sprejet pred poletjem.

Neuradno je mogoče izvedeti, da je za zdaj usklajeno, da naj bi postopki potekali le na enem sodišču. Materialne določbe, ki naj bi opredelile pravice in obveznosti, pa so menda še odprte. Spomnimo, da je prejšnji predlog zakona predvideval, da bi lahko oškodovani vlagatelji vložili odškodninske tožbe proti Banki Slovenije, ki naj bi odškodnine tudi plačala, razen če bi dokazala, da je pri ugotavljanju stanja pred sanacijo bank in pri izreku izrednih ukrepov delovala kot skrben gospodar.

Poravnava je mogoča

V zadnji sanaciji bank konec leta 2013 in jeseni 2014 je bilo razlaščenih okoli 100.000 delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic bank. Delničarji so z izbrisom izgubili 381 milijonov evrov, lastniki podrejenih finančnih instrumentov pa 582 milijonov evrov premoženja, skupaj torej dobrih 960 milijonov evrov. Ker je že zdaj jasno, da utegnejo biti odškodninski postopki dolgotrajni in dragi, se tako mali kot večji razlaščenci že nekaj časa zavzemajo za poravnavo.

Mali delničarji pri tem predlagajo ločitev dobro poučenih vlagateljev (poenostavljeno tistih, ki profesionalno delujejo na finančnimi trgi) in nepoučenih vlagateljev.