Istrabenz

Banke v tuji lasti bolje poslujejo od državnih

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2015 Stran: 3

Ljubljana - Lastniški delež države v slovenskem bančnem sistemu je eden največjih na svetu. Eden od razlogov sta sanacija in nacionalizacija bank, drugi pa je pomanjkanje politične volje za privatizacijo največjih bank v preteklosti. 

KBC je leta 2002 za skoraj pol milijarde evrov kupila 34 odstotkov NLB, a slovenska vlada v prihodnjih letih Belgijcem ni prepustila večinskega deleža v banki. KBC je po dobrem desetletju izstopila iz NLB, zato je slovenski državi prodala celoten delež po ceni enega evra za delnico. Slovenska vlada je preprečila tudi večji vstop tujega lastništva v drugo največjo slovensko banko. NKBM je namreč leta 2011 iskala dodaten kapital na varšavski borzi a je takratna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), v kateri je sedel tudi sedanji kandidat za nadzornika Slovenskega državnega holdinga Marko Golob, trem državnim podjetjem Elesu, Pošti Slovenije in Gen energiji naložila dokapitalizacijo NKBM. Takratni minister za finance France Križanič in nasprotnik privatizacije je zagotavljal, da bo »delnice mogoče zelo hitro in z donosom prodati«. V resnici so podjetja izgubila celoten vložek: 47,5 milijona evrov. Država je namreč nacionalizirala banke in v NLB, NKBM, Abanko, Banko Celje, Factor banko in Probanko samo v zadnji sanaciji zlila približno štiri milijarde evrov.

Valantovo dediščino potopile Bavčarjeve prevzemne sanje

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 01. 2015 Stran: 7

Za bankrotiranim NFD Holdingom ostaja 65 milijonov evrov v glavnem bančnih dolgov. Medtem ko Stane Valant terja 416 tisoč evrov odpravnine

Ljubljansko okrožno sodišče je predvčerajšnjim prekinilo prisilno poravnavo NFD Holdinga (NFD) in oklicalo stečaj, ker v treh mesecih ni izvedel dokapitalizacije in izpolnil dodatnih pogojev za možnost prestrukturiranja terjatev. Upnikom so predlagali osemodstotno poplačilo terjatev ali njihovo preoblikovanje v kapital družbe z najnižjim zneskom tri milijone evrov. Dosedanja prisilna upraviteljica Irena Lesjak, kije postala stečajna upraviteljica, je pozvala upnike, naj do 7. aprila prijavijo svoje terjatve. Za bankrotiranim NFD tako ostaja za 65 milijonov evrov dolgov. Sava ima za 17 milijonov evrov terjatev, Banka Celje in Abanka za 13 milijonov, Gorenjski banki NFD dolguje 10 milijonov evrov ... Iz objav na Ajpesu je razvidno še, da je 416 tisoč evrov težko terjatev do NFD prijavil tudi Stane Valant, ker meni, da mu ta dolguje odpravnino. Lesjakova te terjatve ni priznala, kakor tudi Valant ne priznava, da je odgovoren za polom NFD. Za časnik Finance je dejal, da "on ni delal nič narobe, kar naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da ni bil razrešen iz krivdnih razlogov".

Neuspešni dvojec Bavčar-Valant s krmarjem Kosmino

Vzpon in padec Valantovega NFD Holdinga

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 06. 01. 2015 Stran: 17

NFD Holding je pok borznega balona na Ljubljanski borzi pričakal praktično brez dolgov in na vrhuncu svoje moči. Dobrih sedem let kasneje je zaradi napačnih odločitev nekdanjega vodstva družba bankrotirala.

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj zapečatilo usodo NFD Holdinga. Ker se temu z upniki ni uspelo pravočasno dogovoriti o pogojih finančnega prestrukturiranja, je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečaj. Po neuradnih informacijah se s sanacijo ni strinjala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je nasprotovala podaljšanju ročnosti posojil in pretvorbi dela terjatev v kapital.

NFD Holding je v stečaju za seboj pustil za okoli 65 milijonov evrov neporavnanih dolgov. Od tega nekaj več kot 30 milijonov evrov dolguje Savi in Gorenjski banki, s katerima je še pred nekaj leti sestavljal tako imenovano gorenjsko gospodarsko navezo. Z okoli 33 milijoni evrov terjatev je največja upnica bankrotiranega holdinga DUTB, na katero so posojila NFD Holdingu prenesle Nova KBM, Abanka Vipa in Probanka, v kratkem pa bo to storila tudi podržavljena Banka Celje.

Ostali so le hoteli

V stečajni masi je NFD Holdingu ostala le ena pomembnejša naložba, to je 66-odstotni delež Hotelov Bernardin. Ti so se že pred meseci z bankami dogovorili o podaljšanju ročnosti posojil do leta 2018, z nedavno prodajo hotelskega kompleksa Metropol pa se je neto finančni dolg portoroškega hotelirja zmanjšal za več kot polovico, na le še dobrih 20 milijonov evrov.

Trije novi nadzorniki Elektra Maribor

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 12. 2014 Stran: 6

Tomaž Oresic, Ciril Pucko in Mateja Čuk Anžlovar bodo prihodnja štiri leta nadzirali poslovanje Elektra Maribor. SDH odpoklical Dušana Mohorka

Na včerajšnji 19. seji skupščine Elektra Maribor je 82,3 odstotka zastopanega kapitala sprejelo spremembe in dopolnitve statuta družbe, ki jih narekuje novela energetskega zakona, po kateri soglasje za prodajo nepremičnega premoženja po novem dajejo člani nadzornega sveta in ne več vlada. Skupščina je na predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH) odpoklicala člana nadzornega sveta, predstavnika delničarja Dušana Mohorka, in za obdobje štirih let, prav tako na predlog SDH, imenovala tri nove nadzornike predstavnike kapitala: Tomaža Orešiča, Cirila Pucka in Matejo Čuk Anžlovar. Spomnimo, da sta bila v sklicu skupščine sprva za nova nadzornika predvidena Andro Glamnik in Stanko Kranjc, SDH pa je odpoklic Mohorka utemeljeval z morebitnim nasprotjem interesov, ker je v sodnem sporu z Elektrom Maribor. Skupščina se je seznanila še z imenovanjem dveh predstavnikov delavcev v nadzornem svetu Darkom Nemcem in Dušanom Kovačičem.

Maksima Holding posluje prek računov v Avstriji

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 09. 2014 Stran: 7

HOLDINGI

Maksima Holding, prek katere je Igor Bavčar obvladoval delež v Istrabenzu, zadnjih nekaj let zgolj životari. Še več, ker ima vse bančne račune v Sloveniji blokirane, posluje prek transakcij skih računov v Lipnici in Borovljah v Avstriji. Čeprav je težko reči, da Maksima Holding zadnjih nekaj let dejansko posluje, saj se ukvarja zgolj s sodnimi postopki in je bolj ali manj namenjena le še plačevanju odvetnikov, vodstva in nadzornikov.

Eden od manjšinskih lastnikov Borut Soklič, s katerim so v Maksimi Holding zaradi po njihovem mnenju spornih odvetniških storitev v več sporih na sodišču, je prepričan, da je družba že dlje insolventna. Vodstvo družbe vztraja pri nasprotnem, sredstva, kolikor jih je še ostalo, pa medtem kopnijo.

Obsojena še dva "nedotakljiva"

Medij: Delo Avtorji: Unknown Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 12. 07. 2014 Stran: 1

Trgovanje z delnicami Istrabenza Pravnomočni zaporni kazni za Igorja Bavčarja in Boška Šrota

Ljubljana - Skupini pravnomočno obsojenih gospodarstvenikov sta se pridružila še Igor Bavčar in Boško Šrot. Višje sodišče je potrdilo sedem let oziroma pet let in deset mesecev zapora za nekoč prva človeka Istrabenza in Pivovarne Laško zaradi trgovanja z delnicami Istrabenza.


Višji sodniki so potrdili tudi kazen za nekdanjega predsednika uprave Maksime Holdinga Nastjo Sušinskega, ki bo moral v zaporu prestati tri leta in devet mesecev, za njegovega brata Kristjana Sušinskega, nekdanjega svetovalca za finance v Istrabenzu, pa so kazen znižali na tri leta, plačati bo moral tudi 35.000 evrov denarne kazni. Za Bavčarja (na fotografiji zgoraj) je višje sodišče potrdilo tudi odločitev o plačilu dobrih 21 milijonov evrov nezakonito pridobljenega denarja.

Istrabenz

Datum skupščine: 
28.05.2014 - 13:00
Naslov: 
<p>v dvorani Galea-Batana, Grand Hotela Portorož, na naslovu Obala 33, Portorož.</p>
Status: 
arhivirana

Trojna vloga Čendaka in Taljata v Petrolu

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 01. 2014 Stran: 8

Podjetja

V Istrabenzu so prodajo Petrolovih delnic tokrat zaupali Publikumu Deana Čendaka in Zvoneta Taljata, ki prek svojih podjetij v nacionalnem naftnem distributerju nastopata v več različnih vlogah.

Istrabenz, ki ga od konca lanskega leta vodi Andrej Laznik, je po neuradnih informacijah za svetovalca pri prodaji Petrola izbral Publikum Deana Čendaka in Zvoneta Taljata.

V Istrabenzu naj bi pogodbo s Publikumom podpisali v prihodnjih dneh, vendar za zdaj zgolj za prodajo njihovega štiriodstotnega deleža v Petrolu, ki je trenutno na borzi vreden dobrih 20 milijonov evrov. Po neuradnih informacijah se namreč za zdaj k skupni prodaji uradno še vedno niso pridružile banke, ki imajo v lasti 14 odstotkov Petrolovih delnic. V Publikumu naj bi si po neuradnih informacijah prizadevali, da bi v tokratnem poskusu prodaje Petrola oblikovali konzorcij s čim večjim lastniškim deležem. Ključ do tega utegne biti Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katero (bo)do NLB, NKBM in Abanka prenesle terjatve do podjetij Darija Južne, ki so v veliki meri zavarovane prav s Petrolovimi delnicami. Te bi lahko v primeru izvršbe po zapadlosti posojil končale v lasti DUTB, ki bi jih nato zelo verjetno skušal prodati. Brez delnic, ki jih trenutno obvladuje Južna, v Publikumu nimajo večjih možnosti za oblikovanje konzorcija z vsaj četrtinskim lastniškim deležem. Južna namreč prek svojih podjetij obvladuje med 10 in 15 odstotki lastništva Petrola, državna Kad in Sod imata v lasti okoli 28 odstotkov delnic, preostala tretjina lastništva pa je razpršena med več kot 35.000 malimi delničarji. Ob tem velja opozoriti, da bo vsak lastnik, ki bi z nakupom delnic presegel 25-odstotni prag, pred tem po energetski zakonodaji potreboval zeleno luč države. V primeru Petrola bosta tako Čendak in Taljat hkrati nastopala v najmanj treh vlogah. Na eni strani sta prek svojih podjetij lastnika Petrolovih delnic, na drugi strani pa bo njun Publikum za Istrabenz vodil postopke njihove prodaje. Hkrati Alta Invest, ki je prek Publikuma Holdinga v večinski lasti Čendaka in Taljata, vlagateljem priporoča nakup Petrolovih delnic. Za nameček se v Alti potegujejo tudi za mandat za izdajo novih obveznic Petrola, s katerimi želijo v naftni družbi zbrati najmanj 75 milijonov evrov.

Na slabo banko tudi Južna, Gantar, Zupanc, Avtotehna...

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 01. 2014 Stran: 1

Gospodarstvo / Sanacija bank

Pod okrilje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) se seli domala celotna domača finančna industrija. Prenosi bodo razkrili razsežnosti kreditiranja. Izpostavljenost treh državnih bank do menedžerskih družb lani tik pod milijardo evrov.


Razkrivamo seznam finančnih holdingov in menedžerskih družb, katerih posojila sta NLB in Nova KBM že prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), za njima pa bo to spomladi naredila še Abanka. Bruto izpostavljenost treh bank, ki jih je decembra dokapitalizirala država, do teh družb je še lani skupno znašala skoraj milijardo evrov. To je enako skoraj polovici denarnega vložka, ki ga je država decembra namenila za pokritje kapitalske luknje v treh bankah (2,11 milijarde evrov).

Zdaj je dokončno jasno, da bosta pod okriljem DUTB, tako imenovane slabe banke, po novem tudi oba holdinga Vizija iz kroga Darij a Južne. Njegovi skupini Perspektiva bo že konec letošnjega leta zapadlo za približno 130 milijonov evrov posojil. Teh po naših informacijah tri državne banke do lani tako rekoč niso slabile. Na seznamu prenesenih terjatev sicer ni krovnega podjetja Perspektiva FT, prek katerega Južna obvladuje svoj poslovni sistem. Na njem pa je mogoče najti KD Group, ki jo vodi Matjaž Gantar, in družbe iz zdaj že nekdanjega omrežja Probanke. Gre za Avtotehno, ki je do NLB in Abanke skupno izpostavljena za več kot 46 milijonov evrov, in Zlato Moneto II, sicer 7,3-odstotno lastnico Perutnine Ptuj.

Kdo vse gre na slabo banko

S seznama je mogoče razbrati, da NLB in NKBM na slabo banko prenašata domala vse komitente iz domače finančne industrije. Poročali smo že, da so med njimi ACH, ki se je z DUTB že dogovoril o moratoriju za odplačilo glavnic posojil, DZS, Istrabenz, Sava, podjetja iz kroga NFD in številni propadli holdingi: cerkvena Zvon Ena in Zvon Dva, Center Naložbe Boška Šrota, Poteza Naložbe Branka Drobnaka in CG Invest, nekoč Aktiva Naložbe Darka Horvata, ki samo trem državnim bankam dolguje 54 milijonov evrov. Toda na seznamu so tudi nekateri manjši poslovni sistemi in podjetja. Med njimi PSZ Darka Zupanca, ki se z bankirji že leto dni dogovarja o dolgoročnem reprogramiranju okoli 70 milijonov evrov posojil (od teh je 16 milijonov evrov pri NLB), in družba Finea, nekoč v lasti Miklavža Borca, kije bila tesno poslovno povezana z NKBM v času, ko jo je vodil Matjaž Kovačič.

Prav tako sta na seznamu podjetje Opus Invest, ki je v lasti nekdanjega prvega moža Šrotovega Infond Holdinga Matjaža Rutarja in njegove soproge, in Agroservis Borivoja Laloviča, dolgoletnega Šrotovega partnerja pri delniških poslih. Bruto izpostavljenost prvega do NLB je lani znašala pet milijonov evrov. DUTB bo nase prevzela tudi terjatve bank do nekaterih podjetij, prek katerih so menedžerji lastninili družbe: Alpine Holdinga, Primorje Holdinga, Profectusa, prek katerega je krog Romane Pajenk obvladoval Medaljon in povezana podjetja, Derme in Cegrada, ki sta v lasti nekdanjih menedžerjev CM Celja... Kot je znano, naj bi bilo merilo za prenos na DUTB zamuda komitenta s plačevanjem obveznosti, ki mora biti daljša od 90 dni, in bonitetna ocena podjetja v višini C ali manj.

Iz podatkov, ki smo jih v zadnjih tednih zbrali v uredništvu Dnevnika, je mogoče potegniti več ugotovitev. Najprej, da je prav kreditiranje domače finančne industrije v pomembni meri pripomoglo k težavam treh državnih bank. Skupna izpostavljenost NLB, NKBM in Abanke do podjetij, ki so se ukvarjala s finančnimi naložbami, je septembra lani znašala dobrih 954 milijonov evrov. Gre za bruto znesek brez upoštevanja slabitev, ki so jih banke pred tem opravile že same. Za primerjavo: pregled premoženja (AOR) v omenjenih treh bankah je odkril kapitalsko luknjo v višini 2,11 milijarde evrov. Spomnimo, ta znesek je država zakrpala z denarnim vložkom, dodatnih 660 milijonov evrov pa je za stabilnost bančnega sistema v NLB in NKBM že vložila v obliki obveznic.

Uradnih podatkov o tem, po kolikšni ceni DUTB od NLB, Nove KBM in Abanke odkupuje posamezne terjatve, ni. Po naših informacijah pa je ena od dveh največjih državnih bank te terjatve v povprečju prenašala z diskontom v višini okoli 80 odstotkov. To pomeni, daje za bruto terjatev v višini milijona evrov prejela okoli 200 tisočakov. Če to formulo prenesemo na vse tri banke, ki so ali še bodo terjatve prenašale na DUTB, bo ta zanje skupno odštela približno 190 milijonov evrov. Pri tem velja opozoriti, da ne gre za natančen izračun, ampak le za oceno, ker je verjetnost vračila posojila odvisna tako od zavarovanj kot od komitentov samih. Prav tako za zdaj ni jasno, kolikšna bo končna izguba, ki jo bomo davkoplačevalci utrpeli zaradi 954-milijonskega kreditiranja.

Širša gospodarska škoda nespametnega kreditiranja

Mali delničarji: Luški statut ni zakonit

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj BorisTeme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 01. 2014 Stran: 9

Prošnja na okrožno sodišče Za prednostno obravnavo izpodbijanega dokumenta

Koper - »Skupščina Luke Koper je na oktobrski seji sprejela spremembe statuta, ki so po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) nezakonite,« je izjavil Rajko Stankovič in zanikal, da z izpodbojno tožbo kakor koli ovirajo nadzornike, da bi razrešili Gašparja Mišica. Zato so na okrožno sodišče naslovili prošnjo za prednostno obravnavo te tožbe.


Potem ko nadzornikom Luke Koper ni uspelo z navadno večino glasovati o odpoklicu Gašparja Gašparja Mišica, je predsednica NS Alenka Žnidaršič Kranjc pozvala vse lastnike, naj tvorno ravnajo in omogočijo nadzornikom izvajanje svoje nadzorne funkcije skladno s statutom. Očitek je letel predvsem na Društvo MDS, ki je novembra lani z izpodbojno tožbo doseglo, da je sodišče zadržalo veljavnost novega statuta. Stari statut zahteva pri odpoklicu predsednika uprave navzočnost najmanj dveh tretjin članov NS (torej šest), novi statut pa bi dovolil takšno odločanje že, če bi na seji NS sodelovalo samo pet (večina od vseh devetih) članov NS. Če bi novi statut veljal, obstrukcija treh predstavnikov delavcev in predstavnice MO Koper ne bi vplivala na odločitev o odpoklicu.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.