NLB

Medij: Delo (Naslovna stran) Avtorji: Suzana Kos Teme: Banke Datum: Sre, 18. apr.. 2018

Odpravnina, ki guvernerju pripada po njegovi pogodbi o zaposlitvi, je v neskladju z internimi akti ustanove.

Ljubljana - Poslanci bodo imeli jutri pred seboj tudi predlog za razrešitev Boštjana Jazbeca s funkcije guvernerja Banke Slovenija. Ta odhaja v novo službo v Bruselj. Ob odhodu mu pripada celo odpravnina, ki bi jo v državnem zboru danes lahko problematizirali zaradi dilem, ki se pojavljajo v zvezi z njo.

Banka Slovenije bo kot delodajalec spoštovala obveznosti, ki izhajajo iz leta 2013 sklenjene pogodbe o zaposlitvi guvernerja Boštjana Jazbeca, vključno z določbo o upravičenosti do odpravnine v primeru predčasne razrešitve. Tako odgovarjajo v Banki Slovenije na v zadnjih dneh večkrat ponovljeno vprašanje Dela, ali bodo odpravnino odhajajočemu guvernerju tudi izplačali. Pred dnevi smo razkrili, da je guverner Boštjan Jazbec, ki odhaja predčasno in na svojo željo, ker je dobil novo, dobro plačano službo v Bruslju, upravičen tudi do odpravnine. Ta po naših informacijah presega 60.000 evrov bruto.

Določilo o odpravnini nično

»Po proučitvi posebnih predpisov ugotavljam, da je pogodbeno določilo, po katerem je guverner upravičen do odpravnine tudi v primeru, ko je razrešen na lastno pobudo pred potekom mandata, nično. Je namreč v izrecnem nasprotju z določili pravilnika o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije, ki določa (sedanji 22. člen), da članu sveta Banke Slovenije ne pripada pravica do odpravnine, če je bil razrešen, ker je sam tako zahteval,« opozarja Miha Šercer, odvetnik in strokovnjak za delovno pravo.

Skladno z internimi pravili Banke Slovenije je pogodbo o zaposlitvi v imenu Banke Slovenije podpisal viceguverner, ki je bil v tistem času imenovan za namestnika guvernerja. To je bil po naših informacijah Janez Fabjan, zdaj zaposlen v državni Abanki. Danes nam ni odgovoril na vprašanje, kako se je to določilo v pogodbi o zaposlitvi njegovega nadrejenega sploh pojavilo.

Neskladna s samim namenom odpravnine

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Jelka Zupanič, Damjana Žišt Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 13. apr.. 2018 Stran: 2

GUVERNER BANKE SLOVENIJE

Policija ne varuje več guvernerja Boštjana Jazbeca. Mandatno-volilna komisija DZ predlagala, naj ga s 30. aprilom razreši, ker odhaja na novo funkcijo

Ko smo 20. marca poročali, da odhajajočemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu in njegovim otrokom neznanec grozi s SMS-i po službenem telefonu, zato je zaprosil za policijsko zaščito, še nismo vedeli, da jo bo tudi dobil. Včeraj pa so ljubljanski policisti zaključili kriminalistično preiskavo, povezano z grožnjami guvernerju Jazbecu.

Policija varovanja po desetem členu uredbe o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, ne opravlja več, saj je bilo v okviru kriminalistične preiskave ugotovljeno, da so razlogi za to prenehali. "Grožnje niso bile v povezavi z njegovim delom oziroma njegovo funkcijo,” so povedali na policiji. O vseh ugotovitvah bo zoper znanega osumljenca podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja grožnje. Jazbec je bil včeraj na službeni poti v Frankfurtu, na njegov odziv še čakamo. Neuradno pa naj ne bi vedel, kdo naj bi bil osumljenec. Banka Slovenija zadeve, ki je še v predkazenskem postopku, ne komentira.

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 12. apr.. 2018 Stran: 4

Korporativno upravljanje

Odločanje skupščine o tekočih poslih bi morala zahtevati uprava družbe - Banka bo sledila navodilu oblasti

Ljubljana - Vlada in SDH sta, kot kaže, presegli svoja pooblastila, ko sta pred kratkim upravi NLB naložili, kako naj ravna v primeru hrvaških sodnih odločb o prenesenih vlogah hrvaških varčevalcev.

Pri tem se postavlja vprašanje, ali se bo vlada kot skupščina vmešavala tudi v poslovanje drugih družb, če bo menila, da gre za zaščito državnih interesov.

Slovenski državni holding (SDH) je ta teden sklical skupščino NLB in upravi naše največje banke naložil, da mora v primeru sodb hrvaških sodišč zoper Ljubljansko banko in NLB o prenesenih deviznih vlogah spoštovati sklepe vlade in ravnati skladno z dopisom ministrice za finance. Tak sklep je upravljavec državnih naložb sprejel na podlagi sklepov, ki jih je vlada sprejela kot skupščina SDH. Povedano drugače: SDH je od uprave NLB zahteval, da spoštuje neposredne sklepe vlade, torej neposredno voljo politike.

Glede na to, da zakon o SDH določa, da holding ni vezan na navodila državnih organov in da tudi smernice OECD izrecno prepovedujejo vmešavanje vlade v vsakdanje vodenje družb v državni lasti, nas je zanimalo, na kakšni pravni podlagi je vlada sploh dala takšno navodilo SDH in ta nato NLB.

Medij: Portal Plus Avtorji: Žiga Stupica Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Tor, 10. apr.. 2018

Osvetljujemo konfuzijo ustavnosodne prakse, ko gre za obravnavo Banke Slovenije in luknje slovenskih bank. Na Ustavnem sodišču je  bilo sproženih več ustavnih presoj, začetih s predlogi in pobudami vlagateljev v zvezi z odločbami Banke Slovenije iz leta 2013 in 2014 o izrednih ukrepih določenim slovenskim bankam. Odločba je neutemeljena, saj je ni mogoče preizkusiti glede ocenitve dopustnosti oziroma sorazmernosti izpodbijane zakonske ureditve, ki je uveljavila podlage za navedene ukrepe, ki so v bankah prizadeli vlagatelje. Ustavno sodišče ni dokazalo svoje trditve o tem, da ne obstaja prikrajšanje njihove zasebne lastnine in je posledično štelo zakon za dopusten, zaradi česar je odločba na ravni hipotetične dokazanosti.

Nedavno je prišlo v zadevi pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije (US), ki je v teku, do neutemeljenega sklepa številka U-I-168/17-19 z dne 20. decembra 2017 (tu). Sklep se je izdalo v postopku za oceno ustavnosti Zakona o Banki Slovenije (ZBS) in njegove novele ZBS-1C, začetem na zahtevo Banke Slovenije, ki izpodbija pristojnost Računskega sodišča za izvrševanje pregledov smotrnosti in pravilnosti poslovanja Banke Slovenije, kar lahko glede na obdobje te pristojnosti vključuje tudi odločbe o izrednih ukrepih z dne 17. in 18. 12. 2013 ter 17. 12. 2014. Ustavnosodni sklep je neutemeljen, ker se ni ugotovilo manjka zakonskega postopkovnega predpogoja in ker se zahteve Banke Slovenije po uradni dolžnosti ni zavrglo. Predhodno pa je prišlo do neutemeljene ustavnosodne odločbe številka U-I-295/13-260 z dne 19. oktobra 2016 (tu). Odločbo se je izdalo v postopku za oceno določb Zakona o bančništvu (ZBan), njegove novele ZBan-1L in Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki so podlaga odločbam Banke Slovenije iz leta 2013 in 2014 o izrednih ukrepih, postopek pa je bil začet s predlogi in pobudami številnih vlagateljev. Ustavnosodna odločba je neutemeljena, saj se ni dokazalo temeljne trditve o tem, da ne obstaja prikrajšanje zasebne lastnine vlagateljev in se je posledično štelo zakon za dopusten, zaradi česar je odločba na ravni hipotetične dokazanosti.

Konfuzija na Ustavnem sodišču pri obravnavi Banke Slovenije

Ali Ustavno sodišče lahko sprejme (namesto zavrže) zahtevo Banke Slovenije v zadevi U-I-168/17-19? Lahko, toda pod strogim postopkovnim pogojem, ki v zadevi ni izpolnjen. Temeljni pogoj za sprejem (ali zavrženje) zahteve Banke Slovenije za oceno ustavnosti zakona je v določilu 162. člena Ustave Republike Slovenije, da
 
(1.) "postopek pred ustavnim sodiščem ureja zakon" ter da
 
(2.) "predlagatelje zahteve za začetek postopka pred ustavnim sodiščem določa zakon".
 
To vodi v postopkovni pogoj iz 7. alineje 1. odstavka 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču, po katerem lahko z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti "Banka Slovenije in Računsko sodišče, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodita".

Pogoj za sprejem zahteve Banke Slovenije je torej to, da "nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodi", kar v sklepu U-I-168/17-19 ni izpolnjeno. Ustavno sodišče namreč v razdelku B.-I. obrazložitve sklepa U-I-168/17-19 najprej meni, da Banka Slovenije izpodbija pristojnost Računskega sodišča za izvrševanje pregledov smotrnosti in pravilnosti poslovanja Banke Slovenije za obdobje pred uveljavitvijo novele Zakona o banki Slovenije ZBS-1C (op. a.: skladno z njenim 3. členom je ZBS-1C uveljavljena z 21. 10. 2017), nato pa se ob sklicevanju na 8. točko obrazložitve odločbe številka U-I-283/00 z dne 13. 9. 2001 neutemeljeno navede, da "ni dvoma, da so izpolnjeni pogoji iz sedme alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču".

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Peter Žerjavič Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 06. apr.. 2018

Evropska komisija dvomi, da se lahko zagotovi dolgoročna sposobnost preživetja NLB, če ne bo spremembe lastništva.

V Uradnem listu EU je bil danes objavljen javni del odločitve o začetku postopka poglobljene preiskave o novih zavezah, ki jih je Slovenija predlagala glede NLB.

Odločitev o sprožitvi preiskave je bila sicer sprejeta že januarja, a so iz nje pred objavo morali odstraniti še zaupne dele. Že na prvi pogled je očitno, da Bruselj slovenske predloge glede podaljševanja roka za prodajo na leto 2019, alternativne rešitve in končanje drugih zavez ocenjuje kot neprimerne.

Slepi skrbnik

Komisija ugotavlja, da je rok 31. december 2017 za prodajo 50 odstotkov NLB potekel. Poleg tega Slovenija do 30. novembra 2017 ni predlagala skrbnika za odprodajo, da bi se prodale tuje hčerinske družbe NLB na Balkanu.

»Da bi ugodili komisiji, so slovenski organi predlagali imenovanje 'slepega skrbnika', tako da bosta medtem korporativno upravljanje in tekoče poslovanje NLB še naprej potekali brez vmešavanja države,« pišejo v Bruslju.

Slovenija je tudi predlagala, da se vse zaveze, kakor so opredeljene v sklepu iz leta 2013 (kot je bil spremenjen s spremembo sklepa iz leta 2017), prenehajo uporabljati 31. decembra 2017 z izjemo zaveze za prodajo.

Komisija resno dvomi, da so spremenjene zaveze, ki jih je priglasila Slovenija, enakovredne zavezam, ki jih je komisija odobrila v svojem sklepu z dne 18. decembra 2013 in sklepu o spremembi z dne 11. maja 2017.

V NLB ne želijo komentirati ocene Evropske komisije, ki dvomi v sposobnost preživetja banke, če ne bo spremembe lastništva. Vodstvo banke namreč meni, da ne gre za mnenje Bruslja o finančni ustanovi, pač pa o slovenski politiki.

Povezave s spremembo lastniške strukture

Komisija opozarja, da je bil tisti del sklepa iz 2013, ki govori o sposobnosti preživetja, bistveno povezan s spremembo lastniške strukture družbe NLB. Leta 2013 so se slovenski organi resnično zavezali, da bodo odpravili vmešavanje države v tekoče poslovanje NLB. Vendar glede na spremenjene zaveze, ki jih je priglasila Slovenija, »komisija resno dvomi, da se lahko zagotovi dolgoročna sposobnost preživetja NLB, če ne bo spremembe lastništva«.

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 27. mar.. 2018 Stran: 2

Bančne razlastitve Štiri leta po sanaciji še brez pravnih podlag za tožbe - Ministrstvo za finance poravnavi ni naklonjeno 

Ljubljana - Ker poslanci do konca mandata te vlade ne bodo sprejeli zakona o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, utegne to postati ena od predvolilnih tem. Pri tem se odpirajo razmišljanja, ali po več kot štirih letih ne bi bila boljša poravnava, za kar se zavzemajo tudi pri predsedniku republike. 

Naj spomnimo: v zadnji sanaciji bank konec leta 2013 in jeseni 2014 je bilo razlaščenih okoli 100.000 delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic šestih bank. Delničarji so z izbrisom izgubili 381 milijonov, lastniki podrejenih finančnih instrumentov pa 582 milijonov evrov premoženja. 

Ustavno sodišče je nato jeseni 2016 presodilo, da ukrepov na podlagi z odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih ni mogoče izpodbijati, da pa je treba razlaščencem pri tem v šestih mesecih zagotoviti učinkovito pravno varnost za vložitev odškodninske tožbe. 

A leto in pol po odločitvi ustavnega sodišča državni zbor še vedno ni sprejel zakona o pravnem varstvu; vlada ga je pripravila, a ga poslanci zaradi številnih pripomb in nedodelanosti niso obravnavali. To pomeni, da bo o njem najbrž odločal šele novi sklic parlamenta in da bodo razlaščenci pravno podlago za tožbe v najboljšem primeru dobili šele pet let po izbrisu. Kdaj bi se lahko te odškodninske tožbe končale, pa si ne upa napovedati nihče. 

Za so mali in veliki 

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Klemen Košak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 23. mar.. 2018 Stran: 3

FINANCE / SANACIJA BANK

Predsednik države Borut Pahor in nj*egov svetovalec France Arhar se zavzemata, da bi spor o domnevnem oškodovanju pri sanaciji bank rešili s poravnavo. To je mogoče razumeti tudi kot namero, da bi se Pahor izognil odgovornosti za bančno luknjo, se je odzval guverner Boštjan Jazbec.

Včeraj je Delo poročalo, da je predsednik države Borut Pahor zavzel stališče o rešitvi spora glede »bančnih izbrisov«, ki so bili del sanacije bank v letih 2013 in 2014 Pahor se namreč zavzema, da bi se država oziroma Banka Slovenije poravnala z razlaščenimi imetniki kvalificiranih obveznosti bank, tako imenovanimi podrejenci.

Dolgotrajni postopki

V imenu predsednika je njegov svetovalec, nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar zapisal, da se jim zdi zelo zanimiva ideja o iskanju zunajsodne poravnave. »Kazalo bi jo dodatno analizirati in proučiti ter primerjati z rešitvami v nekaterih drugih državah,« je zapisal v pismu, ki so ga iz predsednikovega urada poslali društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). Arhar je pojasnil, da bodo morali tožniki v sodnih postopkih dokazati, da bi bili v stečajih bank manj oškodovani, kot so bili v dejanski sanaciji. »Taka 'probatio diabolica' bo zahtevala dolgotrajne sodne postopke s sodelovanjem različnih domačih in tujih strokovnjakov, z vedno prisotnim dvomom o realni vrednosti takih ocen in odločitev,« je pojasnil. Po njegovem mnenju lahko postopki trajajo več desetletij.

Včeraj je Arhar dejal, da bi bila poravnava razumna, o izvedbi pa še niso govorili. Radio Slovenija je poročal, da se omenja od 50 do 80-odstotna poravnava. MDS sicer predlaga dve različni odškodninski shemi, eno za poučene in drugo za nepoučene vlagatelje, tudi oni pa niso navedli številk. Sodni postopki so trenutno zamrznjeni, saj je ustavno sodišče naložilo politikom, naj »podrejencem« zagotovijo učinkovito sodno varstvo, vendar se sprejem zakona odmika. V društvu navajajo, da Sloveniji grozi tožbeni zahtevek v višini 600 milijonov evrov, na katerega se je v štirih letih že nabralo 200 milijonov evrov zamudnih obresti.

Jazbec ugiba o Pahorjevih motivih

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Pon, 19. feb.. 2018

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in njegov grški kolega Janis Sturnaras od minulega vikenda nista več edina guvernerja centralnih bank območja evra in člana sveta Evropske centralne banke (ECB), ki sta se znašla v preiskavi nacionalnih organov odkrivanja in pregona.

Latvijski urad za boj proti korupciji je namreč v soboto aretiral guvernerja tamkajšnje centralne banke Ilmārsa Rimšēvičsa. 

Preiskali so tako njegovo pisarno kot domovanje. Osumljen je korupcijskih kaznivih dejanj, pri čemer za zdaj ni uradno znano, za katere posle je šlo. Njegov odvetnik je pridržanje označil za nezakonito dejanje. Zatrdil je, da se sumi kaznivih dejanj, ki jih očitajo guvernerju, nanašajo na kazniva dejanja iz preteklih let. 

Preiskovalci so Rimšēvičsa zasliševali več kot osem ur, še vedno pa je v pridržanju.

Bančnim aferam v Latviji ni videti konca

Aretacija guvernerja latvijske centralne banke je le ena od afer, ki v zadnjem obdobju pretresajo latvijski bančni sistem. Ta že vrsto leto velja za kanal, prek katerega v Evropo prihaja denar iz spornih poslov ruskih oligarhov in mrež za pranje denarja s področja nekdanje Sovjetske zveze. 

Latvijske banke so imele pomembno vlogo tudi v aferi Landromat, ki jo je leta 2014 razkrila mednarodna mreža preiskovalnih novinarjev (OCCRO). Med letoma 2011 in 2014 je 19 bank v Rusiji s transakcijami s 732 bankah v 96 državah oprali za skoraj 21 milijard dolarjev denarja. 

So latvijske banke ob Rusih uporabljali tudi Severni Korejci?

Prejšnji teden pa je ameriško finančno ministrstvo zahtevalo prepoved poslovanja tretje največje latvijske banke ABLV s subjekti ameriškega finančnega sistema. V Washingtonu zatrjujejo, da je prek te banke potekalo financiranje severnokorejskega raketnega programa. V ABLV so to zanikali. 

Kljub temu je ECB prav danes že omejila finančno poslovanje banke. Po informacijah iz Latvije preiskava zoper guvernerja ni povezana s posli banke ABLV.

Po osmih urah preiskave v prostorih latvijske centralne banke so guvernerja Ilmārsa Rimšēvičsa odpeljali v pridržanje.

Kaj je bilo pri aretaciji v Latviji drugače kot v Sloveniji

Med pridržanji guvernerjev v Latviji in Sloveniji je mogoče opaziti več pomembnih razlik.

1) Latvijski politični vrh je tamkajšnjega guvernerja skoraj soglasno pozval k odstopu.

Predsednik latvijske vlade Maris Kučinskis je izjavil, da bi po tako hudih obtožbah latvijski guverner moral odstopiti. Na očitke guvernerjevih odvetnikov je odgovoril, da v tem trenutku ni nobenih dvomov v pristranskost preiskovalcev. 

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Banke Datum: Pet, 15. dec.. 2017

Ustavni sodniki prvič o zakonu, ki dovoljuje revizijo centralne banke

Ljubljana - Ustavni sodniki so včeraj presojali, ali bi računsko sodišče s pregledom v Banki Slovenije tej in celo državi res lahko povzročilo tako težko popravljive posledice, da bi izvajanje zakona do končne odločitve o morebitni protiustavnosti zadržali. Državni zbor in vlada za to ne vidita razloga.

Zakon o Banki Slovenije, ki računskemu sodišču omogoča revizijo centralne banke, je ta takoj ob uveljavitvi poslala v presojo ustavnemu sodišču. Čeprav so pooblastila računskega sodišča v zakonu o Banki Slovenije zelo omejena - zakon izrecno navaja, da revizija ne bo zajemala praks nadzora Banke Slovenije, izjema so le tiste, ki jih je Banka Slovenije izvajala do novembra 2014 (takrat je nadzor prevzela ECB) in ki so vodile v porabo proračunskih sredstev - so v Banki Slovenije prepričani, da bi bil to nedopusten poseg v njihovo samostojnost. Ustavnemu sodišču so zato predlagali tudi zadržanje izvajanja zakona do končne določitve. Sodišče je presojo zakona uvrstilo na dnevni red včerajšnje seje, ali so ustavni sodniki sprejeli tudi že kakšno odločitev, pa ni znano.

Ne vsebina, že sama revizija problem

Poročali smo že, da je ena največjih težav za Banko Slovenije očitno možnost priporočila, ki ga lahko po opravljeni reviziji izda računsko sodišče. Priporočila nimajo nobenih pravnih posledic, kar jih v centralni banki skrbi, pa so pričakovanja, ki bi jih računsko sodišče s temi priporočili lahko ustvarilo. S svojimi usmeritvami - tako priporočila vidijo v Banki Slovenije - bi lahko, opozarjajo v predlogu za ustavno presojo, ne glede na to, da jim priporočil ni treba upoštevati, poseglo v konkretne postopke nadzora in opravljanja konkretnih nadzorniških funkcij. Kot je mogoče razbrati iz odgovorov Banke Slovenije na mnenje državnega zbora in vlade - ta ne delita bojazni Banke Slovenije - v resnici ni pomembna vsebina revizije in samih ugotovitev računskega sodišča. Prepričani so, da bi težko popravljive posledice nastale že s samim začetkom revizije.

Vse bojazni vodijo v leto 2013

Nobenega dvoma ni, da je namen pooblastila za revizijo Banke Slovenije, ki ga zakon daje računskemu sodišču, omogočiti podlago za pregled praks nadzora iz sanacije bančnega sistema leta 2013. Težava, ki jo ima pri tem Banka Slovenije, se nanaša predvsem na to, kako bi morebitne nepravilnosti, ki bi jih ugotovilo računsko sodišče, vplivale na sodne postopke. »Jasno je, da lahko ima mnenje katerega koli državnega organa o tej problematiki [to je sanaciji bančnega sistema v letu 2013] prejudicialne posledice v kasnejšem sodnem postopku«, ki ga mora država zagotoviti lastnikom izbrisanih podrejenih obveznic. Spomnimo, gre za zahtevo ustavnega sodišča, da se bančnim razlaščencem zagotovi možnost učinkovitega pravnega varstva glede izdanih odločb Banke Slovenije.