Medij: 24 ur POP TV Teme: Mali delničarji, banke Novinarka: Suzana Perman Datum: ponedeljek, 15. oktober 2018 Vir: 24UR, 19.00 za ogled pritisnite TUKAJ

EDI PUCER (voditelj): Zdaj gre pa res zares. Nova ljubljanska banka gre po letih odlašanja in
izgovorov v prodajo.

DARJA ZGONC (voditeljica): Po soglasju nadzornikov SDH je banka objavila namero za prvo
javno ponudbo delnic na ljubljanski in londonski borzi. Naprodaj je najmanj 50 odstotkov delnic
plus ena delnica in največ na 75 odstotkov minus ena delnica.

PUCER: Vprašanje pa je ali bo Slovenija s prodajo pokrila vsaj zadnjo milijardo in pol težko
davkoplačevalsko injekcijo pa tudi ali ne bo morda politika spet pritisnila na zavoro.

ZGONC: Trenutno sicer vse parlamentarne stranke razen Levice vsaj pred kamero prodaji ne
nasprotujejo. Suzana Perman.

SUZANA PERMAN (novinarka): 16 let. Toliko čaka slovenska politika prodaja našo največjo
državno banko oziroma dela da jo prodaja a konec letošnjega leta bo vrag odnesel šalo. Ne le
nadaljnje kazensko ukinjanje vseh nestrateških dejavnosti pa zapiranje poslovalnic. Vsaj polovica
banke mora Slovenija v zameno za državno pomoč izpred petih let dokončno prodati.

JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi): Moj poziv vladajoči politiki je roke stran od prodaje Nove
ljubljanske banke ker tokrat gre za mnogo več, gre se za zaupanje ali bomo še ohranili integriteto.

PERMAN: Pa tudi za silo dostojno vrednost. 10 odstotkov vrednost, ki bodo na prodaj bo najprej
ponujeno malim vlagateljem v Sloveniji, ki pretiranega zanimanja za nakup ne kažejo.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Spomnimo se izbrisa leta 2013. Tak nakup ta trenutek ni pameten dokler niso rešene stvari na nazaj.

Medij: Svet na KANAL-u A  Teme: Mali delničarji, banke Novinarka: Karmen Lugarič Datum: ponedeljek, 15. oktober 2018 Vir: Svet, 18.00 za ogled pritisnite TUKAJ

GREGOR TREBUŠAK: Kdor čaka, dočaka pravijo in dočakali smo tudi začetek prodaje naše
največje banke, ki ima nekaj manj kot četrtinski tržni delež na našem slovenskem trgu. Danes je
namreč Slovenski državni holding obvestil finančno javnost, da gredo v prvo javno prodajo delnic.
Nič novega boste rekli in imate celo prav, vse to se je že zgodilo. Lani. Pa je potem vlada Mira
Cerarja od prodaje odstopila. Takrat je bilo tveganje zaradi tožb s Hrvaške v zadevi prenesenih
deviznih vlog menda preveliko. Cena med 55 in 71 evri pa tudi za politiko prenizka. No in kaj bo
tokrat drugače, če bo kaj seveda?

JERNEJ VRTOVEC (NSi): Moj poziv vladajoči politiki je, roke stran od prodaje Nove ljubljanske
banke, ker tokrat gre za mnogo več, gre za zaupanje. Kajti cena zaupanja, ki ga pa izgubimo, če
tokrat resnično banke ne prodamo, pa bo zelo velika. Kajti v nasprotnem primeru bodo tisto kar je
vredno v Novi ljubljanski banki, zlasti poslovalnice na Balkanu, prodajala Evropska komisija? Kaj
pa potem? Kakšna bo pa potem cena?

EDVARD PAULIČ (LMŠ): Naše stališče je, da je delež NLB-ja potrebno prodati, čim prej. Kar se
tiče pa cene, ta trenutek je preuranjeno govoriti o tem ali je lahko cena faktor za prodajo ali
neprodajo. Prepričani pa smo, da so razmere na mednarodnih trgih za enkrat še dovolj ugodne,
da bi lahko iztržili ustrezno kupnino.

Medij: Delo  Avtorji: Miha Jenko, Maja Grgič Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 11. oktober 2018 stran: 2  

Privatizacija ECB neuradno dala soglasje za izplačilo dividend in zadržanega dobička, kmalu skupščina banke Ljubljana

Slovenski proračun bo v kratkem bogatejši za dobrih 270 milijonov evrov. Toliko znaša bilančni dobiček NLB (vključuje lanski čisti dobiček v višini 189 milijonov evrov in preneseni dobiček iz prejšnjih let), ki je bil doslej nerazporejen, Evropska centralna banka (ECB) pa je po naših neuradnih podatkih zdaj le dala soglasje za njegovo izplačilo.

ECB je imela prej zadržke glede izplačila tega zneska zaradi nerešenega vprašanja tožb hrvaških bank, ki so se nanašale na prenesene vloge tamkajšnjih varčevalcev, po sprejetju zaščitnega zakona za NLB pa je očitno ta pomislek in hkrati tudi razlog za morebitne dodatne rezervacije odpadel.

Evropska denarna oblast po vsem sodeč zdaj presoja, da je ta nevarnost za stabilnost banke odpravljena in da NLB tega denarja tudi ne potrebuje za krepitev svoje kapitalske trdnosti - oboje je lahko za našo največjo banko dobro spričevalo pred bližnjim začetkom njene privatizacije.

Za dokončanje transakcije bo sicer potrebna še formalna potrditev na izredni skupščini NLB, ta bo po naših podatkih verjetno v ponedeljek. Omenjeni znesek, ki po naših preračunih znaša kar 0,6 odstotka letošnjega slovenskega BDP, bo sicer razporejen v A bilanco državnega proračuna, med prihodke iz udeležbe v dobičku, medtem ko bo sama kupnina od prodaje NLB razporejena v B bilanco proračuna in bo lahko uporabljena zgolj namensko, in sicer za zmanjšanje javnega dolga ali pa prihodnje financiranje demografskega sklada.

Po NLB še o novih šefih SDH 

Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) bo predvidoma v ponedeljek obravnaval namero NLB za kotacijo na Londonski in Ljubljanski borzi, ki naj bi bila ta dan tudi javno objavljena. Med 22. in 26. oktobrom naj bi nato odločali še o ceni delnice NLB v načrtovani privatizaciji banke prek javne ponudbe delnic. Temu naj bi sledila objava prospekta.

Poleg tega naj bi se nadzorniki SDH prihodnji teden ukvarjali tudi s kadrovskimi vprašanji, saj naj bi po naših informacijah določili ožji krog kandidatov za člana uprave. Pri tem se že pojavljajo pritiski, da bi nadzorniki z odločitvijo počakali do popolnitve nadzornega sveta z manjkajočim članom. A rok za prijavo za to funkcijo se izteče ta petek opoldne, zato potrditve v državnem zboru najbrž ni pričakovati pred decembrom. Na ministrstvu za finance, ki ga vodi prav nekdanji nadzornik holdinga Andrej Bertoncelj, zatrjujejo, da bo šlo le za imenovanje enega člana.

Prvi nadzornik Damjan Belič je povedal, da so v prvem krogu pogovore opravili s 24 od 28 prijavljenih kandidatov. Imen ni hotel komentirati, končna odločitev pa naj bi bila sprejeta prihodnji mesec.

Zorko umaknil kandidaturo

Medij: Delo  Avtorji: Janez Tomažič Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 11. oktober 2018 Objava: 8.50 Vir spletne objave: TUKAJ

Začenja se prodaja druge največje banke

Slovenski državni holding (SDH) je danes objavil javno povabilo vlagateljem, naj izkažejo interes za nakup 100-odstotnega deleža Abanke. Izkaze interesa pričakuje do 26. oktobra. Abanko vodi Jože Lenič, nastala pa je z združitvijo Abanke in Banke Celje. Da bo proces stekel, smo napovedali v članku: Začetek prodaje Abanke

Izkaz interesa do konca oktobra

"Zainteresirane stranke, ki želijo registrirati svoj interes za sodelovanje v postopku, morajo to storiti najkasneje do 26. oktobra 2018 do 17:00 po srednjeevropskem času. Izkaz interesa je treba do zgoraj omenjenega roka poslati po elektronski pošti na BNP Paribas ter njegov izvirnik po kurirski pošti na naslovnika Arnaud Jossien, BNP Paribas," so zapisali na spletni strani SDH.

Med verjetnimi kupci so madžarska OTP, sklad Apollo in druge regijske banke. Privatizacija Abanke mora biti končana do junija 2019, smo se zavezali evropski komisiji.

Predstavitveni dokument je dosegljiv tukaj.

Spomnimo, vzporedno teče postopek privatizacije NLB.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš, Jelka Zupanič Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 4. oktober 2018 Stran: 3

VREDNOSTNI PAPIRJI Upanje za izbrisane lastnike Izrečena je prva, še ne pravnomočna sodba v prid izbrisanim obvezničarjem. Kot kaže, naj bi bil kmalu pred poslanci še zakon o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Potem ko so na sodišču potrdili, da so junija ugodili tožbenemu zahtevku dveh razlaščenih fizičnih oseb, ki sta kupili za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic Banke Celje, smo pogledali, kaj bi ta sicer še nepravnomočna sodba lahko pomenila za usodo več kot sto tisoč izbrisanih delničarjev in imetnikov obveznic v NLB, NKBM, Probanki, Factor banki in Banki Celje. Še posebej zato, ker naj bi sodišče nakupno pogodbo razglasilo za nično, kar pomeni, da bi morala Abanka, pravna naslednica Banke Celje, ki se je na prvostopenjsko sodbo sicer pritožila, izbrisanima vlagateljema, ki sta trdila, da ju banka ob nakupu obveznic ni dovolj podučila o tveganjih, povrniti glavnico z zamudnimi obrestmi.

Tadej Kotnik, tudi sam razlaščeni imetnik obveznic NLB26, meni, da bo ta sodba, če bo postala pravnomočna, sprožila kaskado podobnih tožb, v katerih bodo tožniki dokazovali, da so bili tudi sami vsaj tako nepoučeni, saj so imeli ob nakupu obveznic vsi na razpolago isti javno dostopni prospekt. In so zato vsi upravičeni do polne odškodnine.

V Društvu Mali delničarji Slovenije, ki ga vodi Rajko Stanković, upajo, da bodo tej odločitvi sledila tudi ostala sodišča. Vlado in poslance državnega zbora so spomnili, naj takoj izpolnijo zahtevo ustavnega sodišča po učinkovitem pravnem varstvu izbrisanih vlagateljev, Banko Slovenije pa, naj omogoči vpogled v dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbrise. Ponovno so se zavzeli za sklenitev poravnalne sheme. Tako s sodbami ne bi obremenjevali sodišč in bi znižali tudi stroške pravdanja izbrisanih delničarjev in obvezničarjev.

Primož Dolenc: "Zavezujem se, da bo Banka Slovenije polno sodelovala”

Števec 101.551 delničarjev bank je bilo izbrisanih.

1525 imetnikov podrejenih obveznic je bilo izbrisanih.

963 milijonov evrov je izpuhtelo, od tega 382 milijonov evrov delnic in 571 milijonov evrov obveznic.

Zakon Bertoncljeva prednostna naloga

Medij: Radio Slovenija 1, Program A1 Avtorji: Saša Dragoš Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek, 1. oktober 2018 Ura 16:21 Država: Slovenija Doseg: 125.000 Trajanje: 05:00

VODITELJ: Bančni razlaščenci so na sodišču dosegli svojo prvo bitko. Celjsko sodišče je namreč odločilo, da mora Abanka kupcema podrejenih obveznic vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. O tem, kaj to pomeni za ostale razlaščence in kaj za sodno podlago za odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije v pogovoru Urške Jereb s predsednikom Društva Malih delničarjev Slovenije Rajkom Stankovićem.

RAJKO STANKOVIĆ: Tako je celjsko sodišče prvo presekalo ta mrtvi tek, saj je do zdaj se čakalo, da bo Vlada Republike Slovenije predlagala in državni zbor sprejel ustrezni zakon skladno z odločbo ustavnega sodišča in da bo Banka Slovenije izročila dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbris. Banka Slovenije se do zdaj večkrat bom rekel na nek način zavajala slovensko javnost, da teh dokumentov zaradi bančne tajnosti ne more izročiti in da je to del bom rekel tudi ECB-ja, kar pa ne drži, saj so ukrepi se izvedli, preden je bila Slovenija del enotnega bančnega sistema in upamo, da po bom rekel izboru novega guvernerja, ali bo to prvi ali drugi krog, to pač ne vemo, bodo končno izročili vso dokumentacijo, d a se lahko nedvoumno ugotovi, kaj je bilo prav in kaj ni bilo prav.

URŠKA JEREB: S tem dobivate tudi močnejše orožje v smislu pritiska na aktualno politiko. Kot ste že omenili, zakon v zvezi s tem že nekaj časa stoji, čeprav ga je vlada sprejela, potem je padel v državnem zboru navkljub zahtevam ustavnega sodišča, da se sprejme, skratka kakšne imate vzvode, da lahko pritisnete, v narekovajih seveda, na politiko v tem smislu?

RAJKO STANKOVIĆ: Glejte, Društvo MDS je že v soboto prek javne tv izjave pozvalo tako Vlado Republike Slovenije kot državni zbor kot Banko Slovenije, naj spoštujejo nemudoma odločbo ustavnega sodišča in vsak na svojem področju naredijo tisto, kar ustavno sodišče zahteva. Hkrati bo pa Društvo Malih delničarjev Slovenije ponovno obudilo svojo pobudo, ki je bila podana v začetku letošnjega leta, da se naredi poravnalna shema. Mi menimo, da bi lahko s poravnalno shemo, ki bi bila izvedena na način, da Republika Slovenija izda obveznice, ki se skotirajo na organiziranem trgu samo z enim disklejmerjem, da to nikoli več ne bodo predmet kakšne sanacije oziroma rezanj uspeli z nekim diskontom med različnim, med poučenimi in nepoučenimi vlagatelji to zadevo izvensodno zapreti in hkrati razbremeniti sodišča dolgotrajnih sodnih postopkov, saj moramo vedeti, da od bančnega izbrisa tako delnic kot obveznic že poteka peto leto.

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji, Obvezničarji, Izbris delnic in obveznic Datum: Sobota, 29. september 2018

Abanka mora kupcema podrejenih obveznic vrniti vplačani znesek, je sklenilo sodišče, a sodba še ni pravnomočna. 

Ljubljana – Medtem ko razlaščeni vlagatelji bank čakajo na sodno podlago za odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije, je celjsko okrožno sodišče odločilo, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. Sodba še ni pravnomočna.

Razlaščena vlagatelja, ki sta kot fizični osebi leta 2007 kupila za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic Banke Celje (BCE10), sta lansko pomlad vložila tožbo proti Abanki kot pravni naslednici Banke Celje. V njej sta od banke terjala povrnitev naložbe, ki jima je bila leta 2014 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v Banki Celje leta 2014 izbrisana. Banki sta očitala, da ju ni poučila o vseh lastnostih posla in tveganjih, povezanih s podrejenimi obveznicami.

Na celjskem sodišču so nam potrdili, da so junija letos tožbenemu zahtevku ugodili. Po naših neuradnih informacijah je nakupno pogodbo razglasilo za nično. Abanka bi tako morala oškodovanima vlagateljema vrniti vplačano glavnico, vključno z zapadlimi pogodbenimi obrestmi in zamudnimi obrestmi. A sodba še ni pravnomočna, saj se je Abanka nanjo pritožila. V Abanki, ki se je združila z Banko Celje, zadeve ne komentirajo, prav tako ne tožnika.

Prva taka sodba

Gre za prvo tako sodbo, odkar je bilo v letih 2013 in 2014 z izrednimi ukrepi izbrisanih za okoli 600 milijonov evrov podrejenih finančnih instrumentov saniranih bank. Razlaščena imetnika podrejenih obveznic Banke Celje sta se v tožbi sklicevala na primer sanacije nizozemske banke SNS Reaal, kjer so bili lastniki podrejenih obveznic prav tako razlaščeni, a je banka nato priznala napako in nepoučene vlagatelje poplačala.

Spomnimo, da je to na začetku lanskega leta podprl celo zagovornik evropskih pravil o reševanju bank, ki so bile podlaga za izbris, in nekdanji vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem, ki je dejal, da tako v primeru italijanske Monte dei Paschi kot nizozemske banke nima zadržkov do nadomestil za male vlagatelje. Po njegovih besedah je šlo v tem primeru za zavajanja, saj so malim vlagateljem ponujali tvegane obveznice, ki so bile del bail-ina, zato morajo banke pokriti izgube, ki so jih povzročile malim vlagateljem.

Tožbe so večinoma zamrznjene

A omenjeni primer iz celjskega sodišča ni edina tožba proti banki izdajateljici, ki so bile sanirane z državnim denarjem. Banke zaradi izbrisa toži večina razlaščenih vlagateljev, ki se je odločila za iskanje pravice po sodni poti. Teh primerov je več kot 500, a kot kaže, večina teh sodnih postopkov zdaj stoji, tudi Odvetnik Miha Kunič pravi, da s konkretno sodno odločitvijo celjskega okrožnega sodišča ni natančno seznanjen, sta mu pa pravna podlaga in primer znana. »Moje tožbe so sestavljene tudi na tej pravni podlagi. Za večino mojih strank bom sodišču predlagal nadaljevanje prekinjenih postopkov proti banki izdajateljici in Banki Slovenije,« pojasnjuje in dodaja, da so sodišča postopke na njegov predlog prekinila, ker so čakali na zakon o sodnem varstvu razlaščenih bančnih vlagateljev: »Vendar ker zakona ni in ga v doglednem času tudi ni mogoče pričakovati, je čas, da se sodni postopki nadaljujejo.«

Številni očitki

Tožbe proti bankam so za svoje stranke vlagali tudi v Odvetniški pisarni Šelih in partnerji. Odvetnica Helena Butolen pojasnjuje, da so postopki tožb zoper banke na prvi stopnji prekinjeni. »Sodišča o tožbah namreč ne morejo odločati, dokler ne bo sprejet nov zakon, ki bo razlaščenim imetnikom omogočil učinkovito sodno varstvo. Povedano drugače: če bi sodišča v teh postopkih odločala že zdaj, bi s tem tudi sama kršila pravico razlaščenih imetnikov do učinkovitega sodnega varstva, zato tudi v teh postopkih sodišča čakajo na zakon, ki bo ugotovljeno ustavno neskladnost odpravil,« pojasnjuje.

Dodaja, da so očitki bankam številni in se nanašajo tako na njihovo neskrbno ravnanje pri tem, da so bile odločbe sploh izdane, kot tudi na njihovo ravnanje po izrečenih izrednih ukrepih: »Zahtevamo pa povračilo celotne škode, ki nam je nastala zaradi odvzema premoženja, skupaj z zamudnimi obrestmi.«

Odvetnica Tamara Kek pojasnjuje, da so tudi njene stranke vložile tožbe zoper banke, vendar podredno, saj primarno odškodninsko tožijo Banko Slovenije. Tudi ti postopki so zaradi čakanja na zakon, ki bo skladno z odločitvijo ustavnega sodišča omogočil vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije, ustavljeni.

Tožijo lahko tudi nekdanji šefi

Po veljavni ureditvi so same odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih lahko izpodbijale le banke, a tega niso storile. Izjema je Factor banka, ki je šla v nadzorovano likvidacijo, pri kateri pa je sodišče najprej menilo, da nekdanji člani uprave ne morejo vložiti tožbe. A vrhovno sodišče je poleti sklenilo, da imajo osebe, ki so jim zaradi odločbe o prenehanju banke ali izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke, še vedno pravico vložiti tožbo in banko zastopati v sodnem postopku glede presoje (ne)zakonitosti izrednih ukrepov. Vrhovno sodišče je sklep prvostopenjskega upravnega sodišča v tem delu tako razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču v nov postopek.

ABC bančnega »izbrisa«

Kdo so razlaščeni bančni vlagatelji?

Ob sanaciji šestih bank v letih 2013 in 2014, v katere je država vložila pet milijard evrov, je bilo razlaščenih tudi okoli 100.000 delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank. To se je zgodilo v NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Factor banki in Probanki. Lastniki podrejenih obveznic so z izbrisom izgubili okoli 600 milijonov evrov, delničarji pa okoli 360 milijonov. Med razlaščenci so bile tako velike finančne institucije kot mali vlagatelji in fizične osebe.

Zakaj so bile izbrisane podrejene obveznice in delnice bank?

Evropska pravila so zahtevala, da pri sanaciji bank z državnim denarjem svoj davek plačajo tudi lastniki podrejenih obveznic in delničarji bank. Banka Slovenije je na podlagi stresnih testov in pregledov v aktive bank ugotovila tolikšen kapitalski primanjkljaj, da je z odločbami o izrednih ukrepih v teh bankah odredila tudi izbris vseh podrejenih finančnih instrumentov in delnic bank. Mnenja o nujnosti izbrisa so različna, zato so bili že sproženi številni sodni spori.

Zakaj vlagatelji menijo, da so bili izbrisi neupravičeni?

Medij: Finance (Dogodki in ozadja)  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  ZGD-1 Datum: Sreda, 8. avgust 2018 Stran: 5 Celoten članek si lahko ogledate TUKAJ.

Cena, po kateri bomo prodali vsaj polovico največje banke, bo predvidoma določena 23. oktobra, smo izvedeli neuradno

V prihodnjih dneh bodo v krovnemu upravljavcu državnega premoženja SDH, NLB in svetovalcu za prodajo Deutsche Bankdoločili natančno časovnico prodaje vsaj polovice, če ne treh četrtin največje banke pri nas. Ključni predvideni datumi so 17. september, 15. in 23. oktober ter 9. november. Delnice NLB naj bi 14. novembra že kotirale na ljubljanski in londonski borzi.

Zdaj v celoti državna NLB mora do konca tega leta dobiti nove lastnike. Kot veste, bo država vsaj 50 odstotkov plus eno delnico, lahko pa tudi 75 odstotkov minus eno delnico (v prvem primeru bi potem preostanek od polovice do treh četrtin kapitala morala prodati do konca prihodnjega leta) prodajala v javni ponudbi delnic.

V teh dneh že potekajo tehnične priprave na uradni začetek prodaje banke, ki se je de facto začel, ko je državni zbor konec julija potrdil zakon o zaščiti NLB pred izvršbami iz Hrvaške. Razkrivamo: po zdaj načrtovani časovnici NLB 14. novembra ne bo več večinsko državna!

Najpomembnejši datumi za prodajo NLB

Medij: Slovenske novice Avtorji: Nina Knapič Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Sre., 1. avgust 2018 Stran: 2,3

VAROVANJE ZARADI AFERE MED RJUHAMI

Prvemu človeku Banke Slovenije je po telefonu pošiljal grozilna sporočila. Po razpadu zveze je izvedel, da je njegova bivša ljubimkala z guvernerjem.

LJUBLJANA - Boštjan Jazbec, ki je predčasno končal mandat na čelu Banke Slovenije in odšel v novo službo v Bruselj, v Belgiji je dobil položaj v vodstvu evropskega enotnega odbora za reševanje bank, je kljub temu dobil šest plač odpravnine. Na njegov račun je bilo maja nakazanih dobrih 75.800 evrov. Kot so razkrili v Delu, je bil zdaj že nekdanji guverner edini, ki je imel v pogodbi o zaposlitvi v Banki Slovenije pravico do odpravnine, četudi se za odhod odloči sam. Interni akti Banke Slovenije pa hkrati izrecno določajo, da članom sveta Banke Slovenije in delavcem s posebnimi pooblastili pravica do odpravnine, če so razrešeni, ker sami to zahtevajo, ne pripada.

A odpravnina ni edina afera, povezana z njim. Eno so zanetila tudi vroča sporočila, ki jih je nekdanji guverner s službenega telefona pošiljal svoji intimni prijateljici - ta ni bila samska, ampak je bila v zvezi z drugim (ime in priimek sta znana uredništvu). Ta je dolgo menil, da živi idilično družinsko življenje, v partnerstvu je dobil celo naraščaj. Šele po razpadu njune zveze je nekega dne izvedel, da je bila njegova bivša intimna partnerica Boštjana Jazbeca. Pobesnel je in Jazbecu začel groziti. Zaradi večkratnih groženj je država guvernerju banke zagotovila varovanje, seveda na račun davkoplačevalcev.

Spomnimo: marca je kot strela z jasnega odjeknila vest, da Boštjanu Jazbecu grozijo ter da se boji za svojo varnost in varnost svojih otrok. Takrat je ugibal, da so grožnje povezane z njegovo funkcijo (marca je bil še guverner Banke Slovenije). Jazbec je kar sam obvestil javnost o sumu kaznivih dejanj in to prijavil policiji, za grožnje pa je posredno obtožil razlaščene imetnike obveznic slovenskih bank, ki so med njihovo sanacijo leta 2013 izgubili premoženje. Toda sodeč po sodbi v imenu ljudstva, ki smo jo prejeli v uredništvo, še zdaleč ni tako.

Groženj ne bi uresničil?

Obdolženi je najprej kriminalistom in nato še sodnici priznal, da je Jazbecu poslal pet sporočil SMS z grožnjami (hranimo jih v uredništvu). Razlog? Ljubosumje. Njegova nekdanja partnerica in Jazbec naj bi ljubimkala že dolgo. »Bila sta intimna partnerja že pred mojo zvezo z njo, v času, ko je obiskovala fakulteto in je bil on njen predavatelj. /. . ./ Mislim, da sta zdaj še vedno v intimni zvezi, kljub temu da je on poročen,« je dejal v izjavi kriminalistom.

Medij: Siol.net Avtorji: Tomaž Modic, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Čet.. 03. maj. 2018

Policija in tožilstvo bosta očitno neovirano nadaljevala preiskavo proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, nekdanji viceguvernerki Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu in vodji projekta sanacije bank Tomažu Čemažarju zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank iz decembra 2013.

Ustavni sodniki so soglasno zavrgli ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank.

Predmet preiskave sta potek 1,5-milijardne sanacije Nove Ljubljanske banke (NLB) in poznejši prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Osumljeni naj bi zlorabili položaj in NLB omogočili 257 milijonov evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Zagrozili generalnemu državnemu tožilcu

Že dan po kriminalistični preiskavi je guverner ECB Mario Draghi v pismu predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju izrazil uradni protest zaradi po njegovem mnenju nezakonite zaplembe informacij ECB. Draghi je po poročanju časopisa Wall Street Journal informacijo o preiskavi dobil od Jazbeca.

V pismu takratnemu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju je zagrozil z uporabo pravnih sredstev, če bodo zaseženi tudi dokumenti ECB. Fišer mu je odgovoril, da mu ne bo ustregel, ker je bila preiskava opravljena z odredbo sodnice. Opozoril je tudi, da Banka Slovenije ni del ECB.

Ustavno sodišče v svoji odločbi ugotavlja, da Banka Slovenije in ECB nista nosilki ustavnih pravic, torej da jima ni kršena pravica do enakega varstva, pravica do sodnega in pravica do pravnega varstva.

Pravna oseba javnega prava namreč ni in ne more biti nosilka ustavnih pravic v primerih, ko deluje v položaju oblastnega organa, to pa pomeni, da v okviru svojih oblastvenih nalog izvaja javno oblast, deluje torej v javnem interesu in zasleduje javne cilje. Tako Banka Slovenije kot ECB sta takšni ustanovi. To pomeni, da tudi nimata pravice oziroma aktivne legitimacije za vložitev ustavnih pritožb na sklep sodišča o hišni preiskavi.

ECB se je v ustavni pritožbi sklicevala tudi na pravico do poštenega sojenja iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, a po mnenju ustavnega sodišča ECB kot oseba javnega prava ni imetnica te pravice.

Ustavno sodišče ni ugodilo niti predlogu Banke Slovenije za začetek postopka ocene ustavnosti zakona o kazenskem postopku.

Finančne ustanove hujskal proti Sloveniji

Ustavno sodišče je pritožbo prvič obravnavalo maja lani. ECB ga je decembra lani prek Odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji zaprosila za posredovanje podatkov o stanju te zadeve, razkrivajo dokumenti, ki smo jih pridobili na Siol.net.