Zakona še ne bo, vse več pobud za poravnavo

NatisniNatisni

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 27. mar.. 2018 Stran: 2

Bančne razlastitve Štiri leta po sanaciji še brez pravnih podlag za tožbe - Ministrstvo za finance poravnavi ni naklonjeno 

Ljubljana - Ker poslanci do konca mandata te vlade ne bodo sprejeli zakona o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, utegne to postati ena od predvolilnih tem. Pri tem se odpirajo razmišljanja, ali po več kot štirih letih ne bi bila boljša poravnava, za kar se zavzemajo tudi pri predsedniku republike. 


Naj spomnimo: v zadnji sanaciji bank konec leta 2013 in jeseni 2014 je bilo razlaščenih okoli 100.000 delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic šestih bank. Delničarji so z izbrisom izgubili 381 milijonov, lastniki podrejenih finančnih instrumentov pa 582 milijonov evrov premoženja. 

Ustavno sodišče je nato jeseni 2016 presodilo, da ukrepov na podlagi z odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih ni mogoče izpodbijati, da pa je treba razlaščencem pri tem v šestih mesecih zagotoviti učinkovito pravno varnost za vložitev odškodninske tožbe. 

A leto in pol po odločitvi ustavnega sodišča državni zbor še vedno ni sprejel zakona o pravnem varstvu; vlada ga je pripravila, a ga poslanci zaradi številnih pripomb in nedodelanosti niso obravnavali. To pomeni, da bo o njem najbrž odločal šele novi sklic parlamenta in da bodo razlaščenci pravno podlago za tožbe v najboljšem primeru dobili šele pet let po izbrisu. Kdaj bi se lahko te odškodninske tožbe končale, pa si ne upa napovedati nihče. 

Za so mali in veliki 

Zato se tako mali kot veliki razlaščenci zavzemajo za možnost poravnave, saj se zavedajo, da bodo sodni postopki dolgotrajni, pa tudi dragi. Društvo Mah delničarji Slovenije (MDS) so tako januarja v pismu državnim institucijam pozvali k iskanju rešitve, ki ne bi obremenjevala sodnega sistema. Predlagajo oblikovanje sheme, ki bi omogočala izplačilo odškodnine z upoštevanjem diskontne stopnje, pri čemer bi več dobili nepoučeni kakor poučeni vlagatelji. V ta namen predlagajo izdajo državne obveznice. 

Na to so se odzvali v uradu predsednika Boruta Pahorja, kjer menijo, da je zunajsodna poravnava zanimiva in bi jo bilo treba dodatno proučiti. V uradu predsednika odgovarjajo, da je pismo podpisal Pahorjev svetovalec France Arhar, predsednik pa da je bil z njim seznanjen. Prav tako je bil navzoč na sestanku s predstavniki MDS. Možnost zunajsodne poravnave podpira tudi odvetnica več finančnih institucij Helena Butolen iz družbe Šelih in partnerji: »Tudi mi smo že predlagali, da se v novem zakonu uredi možnost sklenitve poravnave, zato v pismu omenjeno možnost sklenitve poravnave podpiramo.« 

Kolikšno naj bo poplačilo? 

Pri tem je ključno vprašanje, v kolikšnem deležu naj bi sploh poplačali razlaščence in katera vrednost naj bi bila izhodiščna - nakupna ali nominalna oziroma tržna vrednost. Razlike so velike. Študija ekonomista Veljka Boleta, ki so jo naročile nekatere finančne institucije, denimo, ugotavlja, daje bila bančna luknja menda 2,8 milijarde evrov manjša od ocenjene. 

Ministrstvo za finance ne podpira zamisli o zakonsko predpisani poravnavi, ker da bi ta pomenila poseg v ustavno varovano pravico do sodnega varstva in bi bila v neposrednem nasprotju z odločbo ustavnega sodišča iz oktobra 2016. Na ministrstvu pa dodajajo, da imajo potencialne pravdne stranke - Banka Slovenije m nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti bank - že skladno z veljavno zakonodajo možnost skleniti (sodno) poravnavo. 

Tega za zdaj od Banke Slovenije (BS) ni pričakovati. Guverner Boštjan Jazbec se je prejšnji teden že ostro odzval na Arharjev odgovor MDS. Menil je, da BS v okviru odgovornega izvajanja svojih nalog ne more privoliti v kakršnokoli poravnavo z vlagatelji, ki jih je zakonito razlastila v okviru sanacije bank. Ustavno sodišče je januarja zadržalo izvajanje določila zakona o BS, ki računskemu sodišču omogoča nadzor nad BS in bi se po pričakovanju nanašal na presojo njene vloge pri sanaciji bančnega sistema leta 2013. 

Revizijo sanacije bank je v anketi Dela že napovedala večina strank. 


  • Razlaščenci lahko pričakujejo zakon v najboljšem primeru jeseni. 
  • Za poravnavo se zavzemajo tudi pri predsedniku republike. 
  • Poravnali bi se tako mali kot veliki razlaščeni vlagatelji. 

381 mio so z izbrisom izgubili delničarji 
582 mio so izgubili lastniki podrejenih finančnih instrumentov

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.