NLB

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je vložilo nasprotni predlog za 22. skupščino Nove Ljubljanske banke, d.d. (NLB), ki bo potekala 11. junija in se nanaša na menjavo revizorja. Po podatkih Društva MDS, revizijska družba PricewaterhouseCoopers (PWC) neprekinjeno revidira izkaze NLB že od leta 2003 dalje, hkrati pa je to delo opravljala tudi vse od leta 1991 dalje, s prekinitvijo zgolj v letih od 2000 do 2002, ko je revizijo vodila družba KPMG.

Ljubljana, 10. maj 2013

NLB kot največja in najpomembnejša banka v Republiki Sloveniji je v minulih letih 'zapravila' na stotine milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, hkrati pa ne delničarji ne širša javnosti nikoli niso bili seznanjeni s kakršnim koli postopkom zoper odgovorne osebe, enako pa tudi revizija banke nikoli ni pokazalo nepravilnosti, kar nakazuje na resen sistematičen problem, ki ga Društvo MDS zaznava v večini slovenskih bank.

Priporočila revizijske stroke so povsem jasna, da je menjava revizorja potrebna po največ 5-7 letih in menjava revizijske ekipe v isti družbi zagotovo ne sodi pod to področje. V Društvu MDS upamo, da bodo tudi revizorske hiše v prihodnje začele prevzemati svoj del odgovornosti, saj je njihovo delo ustrezno nagrajeno, delničarji pa pričakujemo, da bo revizor podal realno mnenje in razkril tudi morebitne nepravilnosti.

Društvo MDS je predlagalo družbe Deloitte revizija, saj izkazov NLB še ni revidirala, hkrati pa ima potrebna znanja in izkušnje, da revizijo izvede na korekten in strokoven način.

Na današnji skupščini NLB so trije pooblaščenci Društva MDS zastopali nekaj več kot 1,20 % prisotnega kapitala. Delničarji na skupščini niso odločali o tako imenovani »previdnostni dokapitalizaciji« v višini 375 milijonov evrov, saj sta osnovni predlog umaknila tako NS in uprava, kakor tudi Društvo MDS, ki je podalo nasprotni predlog. Društvo MDS je vseskozi menilo, da je bila tokratna dokapitalizacija preuranjena.

Predsednik Uprave NLB Janko Medja je delničarjem uvodoma povedal, da so se od sklica skupščine (torej od konca letošnjega novembra) do danes bistveno spremenile okoliščine.  Z določenimi reprogrami oz. dokapitalizacijami, ki so bile izvedene v zadnjem času, banka ocenjuje, da je kapitalska ustreznost zadovoljiva. Prav tako pa naj bi se po oceni države in Uprave našla ustreznejša rešitev za krepitev kapitalske ustreznosti NLB z ukrepi, ki so predvideni v Zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev t.i. slabe banke. Ti ukrepi naj bi se predvidoma izvedli v prvi polovici prihodnjega leta.

Med pomembnejšimi momenti v zadnjem četrtletju leta je predsednik uprave največje slovenske banke med drugim omenil pozitivne premike pri delu s strankami, spremembo določenih metodologij, ki jih je uvedla Banka Slovenije in uveljavitev Zakona o slabi banki. Slednja namreč bistveno zmanjšuje negotovost banke pri krepitvi kapitalske ustreznosti.

Delničarji NLB, d.d. so na današnji 20. skupščini potrdili vse prvotno predlagane sklepe, medtem ko je razrešitev dnevnega reda, podana s strani Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) bila deležna umika, kar zadeva nezaupnice dvema članoma uprave in pa nasprotnemu predlogu belgijskega KBC, kar zadeva forenzične revizije v odvisnih družbah NLB. Delničarji se bodo sicer znova srečali že 29. decembra, ko bodo odločali o novi 375 milijonski dokapitalizaciji banke.

Ljubljana, 14. december 2012

Imenovana dva nova nadzornika, Benedek in Jazbec odhajata iz NLB

Skupščina je tako rekoč s 100 % večino izglasovala dva nova člana NS in sicer sta to postala Gaël de Pontbriand in Marianne Økland. Člana uprave, David Benedek in Marko Jazbec, za katere je AUKN predlagala podelitev nezaupnice, pa z 31.12.2012 odhajata iz mesta članov uprave NLB. Novi predsednik uprave NLB, Janko Medja je pojasnil, da oba člana uprave odhajata sporazumno in banka zato ne bo imela nobenih dodatnih stroškov, v smislu odpravnin ipd.

Društvo MDS je sicer prvotno podalo nasprotni predlog, ki je predvideval, da se v primeru podeljevanja nezaupnice, le-to podeli celotni garnituri, torej tudi Guyu Snoeksu, saj mora veljati načelo vzajemne soodgovornosti. Glede na obvestilo, da 'sporna' člana uprave odhajata iz svojih položajev, je glasovanje o nezaupnici bilo umaknjeno.

Forenzična revizija v odvisnih družbah – belgijski KBC vstopil kot pisec zakonitih predlogov

Od 21.12. do 21.12.2012 poteka zbiranje pooblastil za 21. redno skupščino družbe NLB, d.d., ki bo potekala 29.12.2012 ob 09.00 uri, v konferenčni dvorani na Trgu republike 3, Ljubljana. 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi NLB pa kliknite tukaj.

DOPOLNITEV: Družba NLB, d.d. je na svoji spletni strani vendarle objavila obrazložitev sklepa 21. skupščine delničarjev, ki bo potekala 29.12.2012, iz katere je moč razbrati, da bo na zadnji dan v letu skrivnostni dokapitalizator vplačal 375 miljonov EUR in tako pridobil cca 67,5 % NLB, čemur bo verjetno sledila prevzemna ponudba po vsega 15 EUR na delnico. Slednje je v nasprotju s sicer predlaganim sklepom o dokapitalizaciji, ki določa 90 dnevni rok, nenazadnje pa je to tudi v nasprotju s sporočilom za javnost iz 40. seje NS NLB, d.d. Vse bolj očitno postaja dejstvo, da so delničarji priča popolnemu izigravanju zakonodaje, hkrati pa Uprava in NS NLB očitno namensko prikrivata svoje namene oziroma skrite dogovore.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je danes na sedež družbe NLB, d.d. naslovil nasprotni predlog za 21. skupščino delničarjev, ki bo potekala v soboto, 29.12.2012. Skupščina predvideva dokapitalizacijo banke v višini 375 milijonov EUR, nadzorni svet (NS) NLB, pa je odločitev za omenjeno dokapitalizacijo sprejel kot 'ukrep iz previdnosti'. Društvo MDS izraža začudenje in ogorčenje na neresnostjo največje slovenske banke, ki sedaj potrebuje že dokapitalizacije iz previdnosti, hkrati pa izključujejo prednostno pravico obstoječih delničarjev, ki so v neštetih dokapitalizacijah NLB bili vedno znova razlaščeni.

Ljubljana, 28. november 2012

Dokapitalizacija iz previdnosti ali morda potrebe zaradi dodatnih slabitev

NS banke je v sporočilu za javnost ob svoji 40. seji zapisal, da gre pri tokratni dokapitalizaciji za »/…/ukrep iz previdnosti z namenom, da bi bila banka v primeru negativnega razvoja dogodkov na gospodarskem in drugih področjih ustrezno kapitalizirana ter s tem zagotavljala položaj stabilnega, aktivnega in zaupanja vrednega partnerja na slovenskem in mednarodnem trgu.«

Ob tem se v Društvu MDS sprašujemo, ali se morda Uprava in NS NLB milo rečeno 'norčujeta' iz obstoječih lastnikov, ali pa grem morda nujno dokapitalizacijo; katere nujnost se bo pokazala z morebitnimi novimi slabitvami v banki. Ali torej NS NLB razpolaga z informacijami, ki pomembno vplivajo na stanje v banki in te informacije ne posreduje svojim lastnikom?

Prednostna pravica naj se ne izključi – kdo je skrivnostni dokapitalizator?

Na osnovi navedenega smo se v Društvu MDS odločili, da vložimo nasprotni predlog, ki ne izključuje prednostne pravice obstoječih delničarjev, saj zanjo niti ne obstaja utemeljen razlog, kot to predvideva 337. člen ZGD-1. Obstoječi delničarji bi tako imeli možnost, da sami presodijo ali vplačajo dodatne delnice ali ne, banka pa bi tudi ob tem imela več kot dovolj časa, da izvede 'previdnostno dokapitalizacijo', ki bo očitno postala nov instrument v slovenskem gospodarstvu.

Glede na to, da Uprava in NS predlagata izključitev prednostne pravice dosedanjih delničarjev, Republika Slovenija in belgijski KBC nimata možnosti sodelovanja pri dokapitalizaciji, zato se v Društvu MDS sprašujemo ali sta država in KBC »dvignila roke« nad zgodbo NLB.

V Društvo MDS smo danes z zanimanjem prebrali razširitev dnevnega reda 20. skupščine banke NLB, d.d., ki jo je predlagala AUKN, in ki želi, da skupščina sprejme sklep o nezaupnici dvema članoma uprave nekdanjega predsednika Boža Jašovića. Prav tako pa predlaga skupščini posebno revizijo za dve odvisni družbi (LHB Internationale Handelsbank AG in NLB InterFinanz AG), ki sta pred likvidacijo. Naj spomnimo, da je predsednik Društva MDS na zadnjih treh skupščinah NLB spraševal, kdaj bomo iskali krivce za nastalo situacijo, a odgovor je bil vedno enak, in sicer; da dosedanje raziskave, med drugim tudi forenzična revizija niso obrodile sadov, res pa je, da ni bilo povedano kje so bile te raziskave točno izvedene.

Ljubljana, 22. november 2012

Zakaj neenakopravna obravnava članov bivše uprave Boža Jašovića

Iz medijskih objav je moč razbrati, da naj bi novi Nadzorno svet (NS) NLB pooblastil predsednika Uprave g. Janka Medjo, naj z Davidom Bedenkom in Markom Jazbecem prekine sodelovanje. V Društvu MDS nas čudi zakaj tega predsednik Uprave še ni naredil, če pa takega pooblastila slučajno ni dobil, pa zakaj ga NS za to še ni pooblastil. Hkrati nas moti to, da nihče ne razmišlja o zamenjavi belgijskega člana g. Guya Snoeksa, ki je bil član iste uprave in po našem vedenju tudi zadolžen za ocenjevanje naložb.

Sicer zakon v 2. točki 3. alineje 268. člena ZGD-1 dopušča instrument nezaupnice, ki NS da možnost direktnega odpoklica člana Uprave zaradi izreka nezaupnice s strani skupščine, a hkrati dopušča možnost, da NS tega ne izvrši, če razlogi za nezaupnico niso dovolj utemeljeni.

V Društvu MDS zato upamo, da bodo predlagatelji sklepa do skupščine pripravili ustrezno obrazložitev predlaganega sklepa, ki bo pravno zdržala, ter bo hkrati jasno obrazložila zakaj niso predlagali še nezaupnice belgijskem članu Uprave.

Izredna oziroma forenzična revizija za 10 let neskladna z določili ZGD-1, neizvedljiva ter izpodbojna

V Društvu MDS smo že v uvodu povedali, da smo na vseh skupščinah podpirali morebitno razčiščevanje za nazaj v primeru NLB, zlasti v luči gospodarnosti in dolžne bančne previdnosti in ugotavljanja morebitnih odstopanj od zapovedanih standardov, ki so NLB pahnili v milijonske izgube.

Čeprav je sklep, kot ga predlaga AUKN, navidezno namenjen prav temu in bo po vsej verjetnosti všeč ljudskim množičam, pa je vsebina sklepa v celoti neskladna z določili ZGD-1 in ne gre za drugega kot populističen predlog, ki se ga po veljavni zakonodaji sploh ne da izvesti.

Zakon namreč jasno določa, da skupščina imenuje posebnega revizorja s sklepom, kjer mu tudi naloži predmet oz. podrobnosti posebne revizije (AUKN svoj predlog popularno poimenuje kot forenzična revizija) ter rok do kdaj naj jo izvede. Predlagani sklep države ima torej dve vsebinski pomanjkljivosti oziroma napaki in sicer; kdo bo revizijo opravljal ter obdobje revizije, ki po 318. členu ZGD-1 lahko zajema le obdobje zadnjih petih (5), nikakor pa ne zadnjih 10 let.

1. Uprava banke prevzema objektivno odgovornost, ker je v preteklosti napovedovala poslovanje z dobičkom, nato pa so nastale visoke izgube.
2. Po mnenju predsednika Uprave je bilo upravljanje s tveganji v NLB v preteklosti šibko, prav tako hčerinske družbe niso imele postavljenih limitov glede večjih naložb s strani matice, kar zdaj imajo.
3. Glede SIB banke, ki je v postopku likvidacije, pa predsednik obljublja, da naj bi se postopek, ki se je vlekel vrsto let zaradi treh tožb, v dveh mesecih le končal.
4. Postopek prodaje Banke Celje pa je zamrznjen, saj zanjo niso dobili ponudbe po 1,1-kratniku knjigovodske vrednosti, ampak bistveno nižjo.
5. Na razpis za novega predsednika uprave NLB ni prijavil; ker je že dobrega pol leta v odstopu, si želi, da bi bilo čim prej izbrano novo vodstvo.
6. V NLB potekajo določene aktivnosti v banki glede preteklih napačnih odločitev posameznikov in da je med drugim zaradi malomarnega dela kar nekaj ljudi ostalo brez zaposlitvI.

Na današnji 18. skupščini delničarjev družbe NLB, d.d. sta pooblaščenca Društva MDS zastopala več kot 40.000 glasov malih delničarjev, pri čemer je predsednik Društva MDS, Rajko Stanković, vložil tudi nasprotni predlog k dodatni 3. točki dnevnega reda, ki se je nanašala na odpoklic in imenovanje novih članov nadzornega sveta. Skupščina je odobrila dokapitalizacijo banke, zavrnila pa odpoklic in imenovanje novih članov NS, saj se je država vzdržala pri glasovanju o lastnem predlogu sklepa.

Ljubljana, 27. oktober 2011

Dokapitalizacija v višini 400 milijonov ali več

Današnja skupščina je z 99,5 % večino potrdila predlagano povečanje odobrenega kapitala, vendar pa točen znesek dokapitalizacije še ni znan. Po pojasnilih predsednika Uprave, mag. Boža Jašoviča, bo le ta znašala najmanj 400 milijonov evrov, vendar pa sprejeti sklep dopušča tudi višje zneske, saj so le ti odvisni od določene cene novo izdanih delnic.

Za ogled prispevka POP TV iz 24ur pritisni na sliko ali TUKAJ. 

NS ostaja nespremenjen - Država, ki jo zastopa AUKN vzdržana pri lastnem predlogu?!

Na predlog Republike Slovenije, je skupščina družbe odločala tudi o odpoklicu štirih dosedanjih članov NS in imenovanju novih, vendar pa se ravno država oziroma AUKN vzdržala glasovanja, s čimer predlagani sklep ni bil sprejet.

Prav tako ni bil sprejet predlog Društva MDS, ki je namesto Darinke Miklavčič, predlagal dr. Zlatka Jenka. Pri tem se v Društvu MDS sprašujemo, zakaj se je AUKN vzdržala glasovanja o lastnem predlogu sklepa, če pa naj bi ta ista agencija delovala povsem transparentno in naj bi vse svoje odločitve objavljala na svoji spletni strani.

Predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) Rajko Stanković v imenu 65.000 malih delničarjev poziva NLB, da umakne vloženi ugovor zoper načrt finančnega prestrukturiranja, ki so ga v večini medijev označili kot zahtevo za stečaj, se nemudoma sestane z odgovornimi v Holdingih Zvon Ena in Dva, ter ustavi DOMINO EFEKT morebitnega plenjenja delnic po »NIZKIH CENAH« na škodo vseh upnikov, same družbe in delničarjev.

Ljubljana,25. maj 2011

POZIV UPRAVI NLB: UMAKNITE  ZAHTEVO ZA STEČAJ IN ZAČNITE REŠEVATI »NASEDLE NALOŽBE« ! MOREBITNE PRODAJE ZAPLENJENIH DELEŽEV NAJ BODO TRANSPARENTNE IN V PAKETU

Sestanek med NLB in predstavniki cerkvenih Holdingov je po našem mnenju ključnega pomena za morebitni uspeh prisilne poravnave in rešitev premoženja 65.000 delničarjev obeh holdingov, kakor tudi za 2.300 delničarjev NLB, saj večina drugih bank le čaka,kaj bo storila državna NLB. Za ogled prispevka TV SLO 1 iz Dnevnika 25.05.2011 pritisnite na sliko ali TUKAJ,

Zato pozivamo Upravo NLB, da se odgovorni nemudoma sestanejo s predstavniki Holdingov, kajti vsaka prisilna poravnava (govori se o 65 %) je boljša kot stečaj. Pri tem ne pozabimo, da gre za premoženje 65.000 delničarjev in prvovrstne naložbe v velike in uspešne poslovne sisteme kot so: Helios, Abanka, Mladinska knjiga naložba itn. Če pa že mora priti do unovčevanja deležev, naj to poteka tako, da bo  omogočilo maksimiranje dobička - torej s prodajo delnic na javnem tenderju po vzoru na sedaj pripravljeno prodajo Mercatorja, saj s tem vsi največ pridobijo in najmanj izgubijo.

NADALJEVANJE SKUPŠČINE T-2 POMENILO ZAŠČITO PREMOŽENJA DELNIČARJEV HOLDINGA ZVON ENA IN NLB