Factor banka

Zakon o bančnih razlaščencih v celoti zadržan

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 6. marec 2020 Stran: 6

Ustavno sodišče: Nastala bi lahko nepopravljiva škoda - Ministrstvo odločitev še preučuje, Društvo MDS predlaga poravnavo

 

Ljubljana - Prihodnji teden bi morala zaživeti podatkovna soba, kjer bi razlaščeni vlagatelji bank in njihovi odvetniki dobili dokumente za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije. A to se ne bo zgodilo. Ustavno sodišče, ki je sprva zavrnilo zadržanje izvajanja zakona o sodnem in zunajsodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, je zdaj na zahtevo Banke Slovenije sklenilo zakon zadržati do končne odločitve. To pomeni, da vsi postopki v zvezi s tem stojijo.

Iz odločitve ustavnega sodišča izhaja, da se do končne odločitve prekinejo vsi pravdni postopki iz omenjenega zakona, da v tem času ne teče zastaranje odškodninskih terjatev po zakonu o bančništvu in da ne teče rok za vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije.

Poleg tega ustavno sodišče odreja, da mora Banka Slovenije s svoje spletne strani takoj odstraniti objavo zakonsko določenih dokumentov o sanaciji bank, da mora Okrožno sodišče v Mariboru s svoje spletne strani brez odlašanja odstraniti morebitne objave po zakonu in da ministrstvo za finance prepreči dostop do gradiv v podatkovni sobi, ki bi morala biti vzpostavljena do 19. marca.

 

Nepopravljiva škoda

Ustavno sodišče meni, da bi izvajanje omenjenega zakona pred odločitvijo lahko povzročilo več težko popravljivih posledic. Ustavno sodišče izpostavlja razkritje zaupnih dokumentov, povezanih s sanacijo bank, stroške, ki bi jih stranke lahko imele z začetkom tožb, ter da bi lahko bilo pavšalno nadomestilo socialno najšibkejšim strankam izplačano pred ustavno presojo.

Banka Slovenije, ki jo vodi Boštjan Vasle, je zakon dala v ustavno presojo, ker se ni strinjala s tem, da bi morala v celoti pokriti morebitne odškodnine razlaščenim lastnikom delnic in podrejenih obveznic. Prepričani so, da je zakon sporen predvsem zaradi nedovoljenega monetarnega financiranja in kršenja finančne neodvisnosti centralne banke. »Že ob vložitvi zahteve za oceno ustavnosti smo poudarili, da zakon krši temeljna načela delovanja centralne banke, kot jih določata slovenska ustava in pravo EU,« so sporočili.

Na ministrstvu za finance sklep ustavnega sodišča še preučujejo: »Za obravnavo na seji vlade bomo pripravili mnenje, ki bo predloženo ustavnemu sodišču za namen dokončne odločitve.«

 

Kunič: Logična odločitev

»Odločitev je logična in pričakovana, saj bi zakon zaradi postopkovnih rešitev obremenil sodišča vsaj še za desetletje. Upam, da bo nova vlada v zakonodajni postopek poslala nov zakon, ki bo končno dal na razpolago učinkovito pravno varstvo, kot ga že predvideva direktiva BRRD,« je odločitev komentiral odvetnik Miha Kunič.

Ob sanaciji bank v letih 2013 in 2014 je bilo razlaščenih več kot 100.000 vlagateljev, ti so skupaj izgubili 960 milijonov evrov. Odhajajoča vlada je omenjeni zakon pripravila, potem ko je ustavno sodišče jeseni 2016 odločilo, da je treba bančnim razlaščencem zagotoviti učinkovito sodno varstvo.

 

Društvo MDS predlaga poravnavo

Društvo Mali delničarji Slovenije je vladi in poslancem spet predlagalo morebitno poravnalno shemo ali zunaj sodno poravnavo za učinkovito reševanje te problematike. Ustavno sodišče meni, da bi izvajanje zakona povzročilo nepopravljivo škodo.

Društvo MDS predlaga poravnalno shemo in izpostavlja odprte dileme Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB)

Vezano na današnjo odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ponovnem zadržanje izvrševanja Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Društvo Mali delničarji Slovenije predlaga Vladi RS in poslancem ponovni razmislek o morebitni poravnalni shemi ali izvensodni poravnavi za učinkovito reševanje te problematike.

Prav tako pa skupaj s pravnimi zastopniki, ki vodijo postopke za nekdanje imetnike izbrisanih obveznic in delnic NKBM, Abanke Vipa, Banke Celje, NLB, Probanke in Factor Banke izpostavlja naslednja nerešena vprašanja, na katere bo moralo ponovno odgovoriti Ustavno sodišče Republike Slovenije, saj po našem prepričanju ne omogoča učinkovitega sodnega varstva, kar ugotavlja tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki napoveduje, da bo s sedanjo ureditvijo prva pravnomočna odločitev šele 2032 to je čez 12 let torej 18 let po izbrisu iz leta 2013.

 

Ljubljana, 10. marec 2020


 

  • Odškodninska shema, ki zajema le ozek krog prizadetih, protiustavno razlikuje med bivšimi imetniki kvalificiranih obveznosti. Poleg tega je malo verjetno, da se bo glede na pogoje sploh kdo uvrstil med upravičence do povračila vloženih sredstev. Odškodnina ne more predstavljati socialnega transferja.
  • Javna objava osebnih podatkov o tožnikih je v neskladju z varstvom osebnih podatkov po GDPR, saj za takšno objavo ni nobenega razumnega razloga, prevladujočega v javnem interesu. Vsi podatki kdo je imetnik delnic oz. obveznic razen za manjši del obveznic ABVIP (emisija 120 mio EUR od 963 mio EUR), je bila v času pred izbrisom vodena pri KDD registru, zato so sodišču, bankam in Banki Slovenije poznani vsi imetnik razen tistih, ki so imeli obveznice ABVIP, kar pa se bo razkrivalo ob vlaganju tožb, za tiste, ki pa so za fiduciarnim računom, pa se bo glede na dikcijo zakona dejanski lastnik pred postopkom tožbe moral samorazkriti ATVP predno bo lahko začel tožiti.
  • Zakon bi moral upoštevati, da je podlaga za odškodninsko varstvo zoper BS ne le 350.a člen ZBan-1, temveč tudi 26. člen Ustave, zato ne bi smel dopustiti ločenega vodenja dveh postopkov zoper Banko Slovenije na podlagi teh dveh pravnih podlag. Poleg tega je zakon retroaktivno posegel v retroaktivno posegel v pravice tistih, ki so že vložili tožbe. Po sprejetem zakonu se bodo namreč vodili dvojni postopki, kar je z vidika imetnikov nesporazmeren in retroaktiven poseg v njihovo pravico do sodnega varstva, z vidika države pa bo prišlo do prekomerne obremenitve sodišč.
  • Glede na to, da je večina prizadetih fizičnih oseb, odločanje po določbah, kot veljajo za gospodarske spore, ni ustrezno.
  • Glede na število bodočih in sedanjih tožnikov, ocenjujemo, da nobeno sodišče ne razpolaga z zadostnimi resursi za obravnavo vseh tožb, zato bi bilo treba odpraviti izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru in nujno upoštevati tudi pravico do naravnega sodnika in pravico do sojenja v razumnem roku, ki bi jo lahko zasledovali z enakomernejšo obremenitvijo sodišč.
  • Poleg tega se ni mogoče zamisliti, da bi postopek, glede na izjemno zahtevno materijo, lahko vodil in obravnaval le sodnih posameznik. Zato bi moral zakon za te postopke predvideti senatno sojenje najmanj 3 sodnikov v posameznem senatu.
  • Nujno bi bilo treba Banka Slovenije zavezati, da javno objavi seznam vseh dokumentov, ki so bili pridobljeni, izdelani ali izdani v zvezi z izbrisi. Drugače se prizadetim že v fazi pridobivanja potrebnih informacij krši pravica do popolnega dostopa do podatkov. Poudarjamo, da je BS stranka postopka in da ona ne sme prekrivati osebnih podatkov niti podajati povzetkov lastnih dokumentov, ker to krši načelo enakosti orožij strank v postopku.
  • Podatki iz virtualne sobe morajo biti tudi na razpolago za tožbe zoper poslovne banke, ki se opirajo na izbrise.
  • Nujno je treba podaljšati rok za vložitev tožbe na 12 mesecev od vzpostavitve virtualne sobe. Kot je mogoče razbrati iz zakona, dostop do podatkov ne bo enostaven in bo verjetno potrebno kar nekaj časa, da bo prizadeti prišel do podatkov. Glede na velik obseg dokumentacije, bo to zahtevalo poglobljeno delo v daljšem časovnem obdobju, sploh glede na časovno oddaljenost izbrisa.
  • Ker ZPP ne ureja vodenja več 100 združenih pravd, bi bilo nujno to urediti v tem zakonu.
  • Glede na to, da gre v primeru odškodninskega varstva bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti za nadomestno sodno varstvo (ker jim je bil onemogočen upravni spor), bi moral predlagatelj zakona to upoštevati in določiti enako sodno takso kot v upravnem sporu (za vsak tožbeni zahtevek 148,00 EUR). Zakon tudi ne pove, kako bo sodna taksa odmerjena za tiste, ki so že vložili tožbe.
  • Banka Slovenije je v skladu z uveljavljeno sodno prakso dolžna plačati tudi zakonite zamudne obresti. Drugačna obravnava glede obresti je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in nesorazmerno posega v lastninsko pravico. Tožnik ima že na podlagi odločbe ustavnega sodišča št. U-I-295/13 pravico do popolne odškodnine.
  • Zakon ne more določiti, kdo je intervenient v postopku. V skladu z ZPP lahko intervencijo prijavi tisti, ki lahko izkaže pravni interes, da ena stranka zmaga. Če bo hotela Republika Slovenija vstopiti na strani Banke Slovenije, bi morala izkazati pravni interes in sodišče bo ali pa ne bo intervencije dopustilo.

Društvo MDS ponovno predlaga poravnalno shemo oz. izvensodno poravnavo, del v denarju in del v obveznicah

V Društvu MDS še enkrat pozivamo Vlado Republike Slovenije in poslance Državnega zbora, da presekajo ta gordijski vozel in sprejmejo novelo zakona ali pa poseben zakon, ki bo omogočil pravično rešitev v obliki izvensodne poravnave brez nepotrebnih pravnih preigravanj. Zakon ali novela ne sme biti diskriminatorna in mora omogočiti vsem vlagateljem, da z najmanjšimi možni stroški zaključijo to več kot 6 letno agonijo, saj se pravda v bistvu zaradi vseh poznanih zapletov ni niti dobro začela in je že drugič predmet ustavne presoje.

Društvo MDS zato ponovno predlaga, da se razmisli o možnosti, da se za namen izvensodne poravnave del le te izvede s takojšnim nakazilom po sklenjeni poravnavi na TRR upravičenega imetnika do maksimalne vrednosti 20.000,00 EUR, razlika do polne poravnave, pa se izvrši z izdajo obveznice, ki mora kotirati na organiziranem trgu z rokom dospetja največ 10 let.

Menimo, da bi s tako shemo ali poravnavo rešili večino malih vlagateljev že s prvem koraku, hkrati pri tem nebi diskriminirali nikogar, saj bi preostanek dobili bodisi ob dospetju, ali pa prej v kolikor, bi odprodali obveznice na organiziranem trgu. Po našem prepričanju bi taka obveznica bila visoko likvidna, saj so naravni kupci, le te pred dospetjem od tistih, ki ne želijo ali ne morejo čakati, finančne institucije kot so pokojninski skladi, zavarovalnice, banke …

Ali bančne razlaščence čaka še 12 let sodnega boja za morebitno odškodnino?

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 12. februar 2020 Stran: 10

Sanacija bank Vrhovno sodišče opozarja na sistemsko tveganje zakona o bančnih razlastitvah - Rešitve že iščejo

Ljubljana - Komaj je sredi decembra z veliko zamudo začel veljati zakon, ki razlaščenim bančnim vlagateljem omogoča vložitev odškodninskih tožb, vrhovno  sodišče zdaj že ugotavlja, da zakon ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva in pomeni sistemsko tveganje za delovanje pravne države. Zato so predlagali ustreznejše rešitve, a je njihova uveljavitev zaradi padca vlade negotova.

Državni zbor je konec novembra z veliko zamudo vendarle sprejel zakon o sodnem varstvu, ki več kot 100. 000 razlaščenim lastnikom podrejenih obveznic in delnic bank omogoča vložitev odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije. Na ministrstvu za finance že pripravljajo virtualno sobo s podatki in dokumenti o sanaciji bank, ki naj bi zaživela do zakonskega roka, torej do 19. marca. Oškodovani vlagatelji bodo nato imeli sedem mesecev časa za vložitev odškodninskih tožb.

A na vrhovnem sodišču opozarjajo, da predlagane rešitve pomenijo sistemsko tveganje in ne zagotavljajo učinkovitega pravnega varstva. Izračunali so, da bi po sedanji ureditvi za sodne odločitve na prvi stopnji potrebovali pet let, za pravnomočne sodbe, torej na višjem sodišču, pa skupaj 12 let, kar ne omogoča sojenja v razumnem roku.

Preobremenjenost mariborskega sodišča

Omenjeni zakon predvideva, da bi vse tožbe obravnavalo Okrožno sodišče v Mariboru, vrhovno sodišče pa je že v postopku sprejemanja opozarjalo na možno preobremenitev tega sodišča. »Zakon sodišču nalaga številne obveznosti, pri čemer lahko novi postopki sprožijo  dodatne druge postopke (tudi po uradni dolžnosti). Vsi ti postopki bodo odločilno vplivali ne samo na poslovanje Okrožnega sodišča v Mariboru, temveč tudi na delovanje sodnega sistema kot celote, opozarjajo. Kot navajajo, gre za tolikšno število zadev, kot jih slovenska okrožna sodišča skupaj prejmejo v štirih letih, gospodarski oddelki okrožnih sodišč pa v devetnajstih.

Opozarjajo na potrebe po dodatnih kadrih, prostorih, izobraževanju in na povečane stroške za poštne pošiljke, za kar ni predvidenih dodatnih proračunskih sredstev.

Po oceni vrhovnega sodišča bi uveljavljena zakonska ureditev narekovala organizacijo novega samostojnega oddelka. Nadalje opozarja, da bi bilo smiselno določiti posebno ureditev aktivne

legitimacije za te postopke z določitvijo enega zastopnika namesto sodelovanja na tisoče tožnikov ali iti v smeri kolektivne tožbe.

Lovljenje rokov

Factor banka, d.d. - Kontaktni podatki

Factor banka, d.d.
Tivolska 48
1000 Ljubljana
Telefon: +386 (1) 230 66 00
Faks: +386 (1) 230 77 60
Spletna stran: www.factorb.si

SIOL: Resnica o sanaciji bank: hiše so ocenjevali iz avtomobilov

Danes je portal SIOL objavil članek z naslovom »Resnica o sanaciji bank: hiše so ocenjevali iz avtomobilov«, ki po našem mnenju dodatno in tokrat s pisnimi dokazi dokazuje večkrat že javno izrečeno trditev, da vrednotenje nepremičnin in drugih predmetov v zastavi niso potekale skladno s standardi ampak zelo usmerjeno vse z ciljem čimbolj razvrednotiti zavarovanja, kar je posledično pripeljalo do večje takoimenovane »bančne luknje«, ki smo jo morali sanirati davkoplačevalci.
 
Opozorili bi tudi na nenavadno dejstvo, ki ga tudi razkriva ta dokumentacija, da je diskont pri vrednotenju nepremičnin v NLB kar 3 x večji kot pri istočasnem vrednotenju nepremičnin v zastavi pri avstrijski Hypo Banki, čeprav je bilo za slednjo že takrat znano, da je v veliko hujših težavah, kot naše banke.

SIOL: Resnica o sanaciji bank: hiše so ocenjevali iz avtomobilov

Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković

Ljubljana, 07.10.2019 objava: VIR

Parlamentarna preiskovalna komisija bo danes zaslišala nekatere ključne akterje sanacije bank. Na Siol.net pa razkrivamo, kako so leta 2013 površno računali luknjo v slovenskih bankah, ki jo je država morala pokriti s tremi milijardami evrov. 

Širša slovenska javnost bo danes morda dobila nov vpogled v zakulisje sanacije bank, procesa desetletja, za katerega je država konec leta 2013 porabila več kot tri milijarde evrov in zastavila prihodnost generacij.

Pred parlamentarno preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znani kot slabi banki, bodo namreč sedli nekateri od najpomembnejših akterjev tistega obdobja:

  • Mitja Mavko, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance in glavni pogajalec z Evropsko komisijo, ki je Sloveniji narekovala pogoje sanacije bank;
  • Janez Škrubej, nekdanji dolgoletni prvi operativec slabe banke v obdobju, ko so to pretresale afere: sporne preprodaje terjatev, sumi fiktivnih svetovalnih pogodb, plačni ekscesi;
  • Stanislava Zadravec Caprirolo, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije in ena od petih osumljencev, ki jih je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) letos kazensko ovadil zaradi suma zlorabe položaja pri povečanju kapitala Nove Ljubljanske banke (NLB) leta 2013.

Objavljamo: Poročilo o metodologiji vrednotenja premoženja NLB

Je šlo za sanacijo bank preveč denarja?

Vsi trije so imeli pomembno vlogo v mesecih pred sanacijo bank in začetkom delovanja DUTB. Takrat, sredi leta 2013, je Sloveniji grozila trojka. Največje domače banke so morale na zahtevo Evropske komisije in Banke Slovenije opraviti preglede premoženja. Tuja podjetja so ocenjevala kakovost posojil, vrednost zastavljenih nepremičnin, delnic podjetij in drugega premoženja.

S pomočjo teh podatkov je Banka Slovenije ocenila finančni položaj bank in nato določila, koliko dodatnega kapitala so potrebovale. Samo v NLB je morala država decembra 2013 vložiti 1,5 milijarde evrov denarja. To je bilo za skoraj milijardo evrov več od prvotnih ocen.

Tudi zato se že več let pojavljajo očitki, da so pregledovalci pomemben del premoženja ocenili prenizko, zaradi česar je morala država v banke vložiti preveč denarja.

POSEL DANES NPU zaradi sanacije bank vložil ovadbo, neuradno ovaden tudi Jazbec

Dokument, ki še krepi sume NPU

Na Siol.net objavljamo izsledke iz dokumenta, ki bi lahko te sume še okrepil. Gre za poročilo o metodologiji vrednotenja premoženja NLB, ki ga je leta 2013 pripravila mednarodna svetovalna družba Deloitte. V njem je podrobneje popisano, kako so ocenjevalci več mednarodnih hiš vrednotili nepremičnine in drugo premoženje naše največje banke.

Dokument potrjuje, kar so že v preiskavi ugotovili kriminalisti NPU – da vrednotenje premoženja NLB zaradi vprašljive metodologije, neskladne z mednarodnimi standardi, ni moglo biti "pravno sprejemljiva računovodska podlaga za presojo finančnega položaja banke".

Šlo je torej za premalo natančno oceno, na podlagi katere Banka Slovenije ne bi smela odločati o tem, ali in koliko kapitala potrebuje NLB. Na to so jo že leta 2013 neuspešno opozarjali tako iz same NLB, ki jo je takrat vodil Janko Medja, kot tudi posamezni nadzorniki in viceguvernerji. Toda ključna akterja sanacije, tedanji guverner Boštjan Jazbec in minister za finance Uroš Čufer, sta ostajala gluha za njihova svarila.

POSEL DANES Bomo končno izvedeli, kdo je koval dobičke v sanaciji bank?

Poročilo razkriva: nepremičnine ocenjevali iz avtomobilov

Poročilo razkriva številne pomanjkljivosti pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin, s katerimi so bila zavarovana posojila NLB:

  1. Kar 320 hiš, stanovanj in zemljišč je mednarodna hiša Cushman & Wakefield, ki jo je najel Deloitte, ocenila po metodi "drive by", torej tako, da so si jih njeni uslužbenci ogledovali iz avtomobila.
  2. Pri preostalih 10.400 stanovanjskih nepremičninah so te ocenili brez ogleda, zgolj na podlagi dostopnih informacij (metoda "desktop valuation").
  3. Pri vrednotenju niso upoštevali, ali imajo gradbena in druga dovoljenja, od česar je močno odvisna njihova vrednost.
  4. Predhodne cenitve NLB so upoštevali le v primeru, če so te pokazale še nižjo vrednost nepremičnine, ne pa tudi, če je bila prvotna vrednost višja.
  5. Upoštevani diskonti so bili precej višji kot pri cenitvah nepremičnin nekdanje avstrijske Hypo Alpe Adria Bank. Pri NLB se je vrednost nepremičnin v mestnih okoljih v povprečju zniževala za 23 odstotkov, za nestanovanjske nepremičnine pa za kar 67 odstotkov. Pri Hypu so bili diskonti precej nižji: 11 odstotkov za mestne in 24 odstotkov za nestanovanjske nepremičnine.
  6. Pri izračunih dodatno potrebnih slabitev je Deloitte upošteval še dodatni diskont v višini od 35 do 45 odstotkov. Pri tem so dobo unovčitve nepremičnin povečali iz štirih let na obdobje od pet do sedem let. Zakaj, iz poročila ni jasno.

Tudi pri ocenjevanju preostalega premičnega premoženja, s katerim so bila zavarovana posojila, so v Deloittu klestili njegovo vrednost, kolikor je bilo le mogoče. Iz poročila je razvidno, da so to počeli pavšalno in brez kakršne koli utemeljitve. Vrednost strojev in opreme so recimo sklestili za 70 odstotkov, zalog in terjatev pa celo za 80 odstotkov. Vse to je bilo v nasprotju z mednarodnimi računovodskimi standardi.

Za Deloitte vreden nič, nato pa prodan za 200 milijonov

Izbris delnic slovenskih bank ni predmet novele ZNVP-1 in prenosa vrednodnostnih papirjev na KAD

IZBRIS DELNIC SLOVENSKIH BANK NI PREDMET NOVELE ZNVP-1

Zaradi številnih klicev delničarjev, katerih delnice so v sanaciji bank bile izbrisane v NKBM, NLB, ABANKI, BANKI CELJE, PROBANKI in FAKTOR BANKI naj jasno povemo, da TO NE VELJA ZA NJIH, saj bo morebitni položaj in vračilo urejal posebni Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), EPA 515-VIII, ki je v parlamentarni preceduri in zato NI POTREBNO ODPIRATI TRGOVALNIH RAČUNOV, saj so te delnice IZBRISANE.

 

Ljubljana, 28. september 2019


 

PRENOS VREDNOSTNIH PAPIRJEV NA KAD 

Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) je imetnikom določil dolg rok, da svoje vrednostne papirje z registrskih računov pri KDD prenesejo na račune pri sistemskih članih KDD, kar je bilo potrebno zaradi vzpostavitve omenjenih pogodbenih vezi, preko katerih potekajo korporacijska dejanja. Pravnim osebam je rok potekel 30.09.2016, fizičnim osebam pa 01.01.2017. S potekom roka so bili registrski računi ukinjeni, vendar zaradi zaščite imetnikov vrednostni papirji na njih niso bili izbrisani, temveč so bili imetniki omejeni v uresničevanju pravic iz teh vrednostnih papirjev.

 

POMEMBNO: Z NOVELO ZNVP-1B SE POLOŽAJ UPRAVIČENCEV, KI NISO POSKRBELI ZA SVOJE VREDNOSTNE PAPIRJE OZ. SO TE ZANEMARILI, DODATNO SPREMINJA TAKO, DA UPRAVIČENCI NEPOVRATNO IZGUBLJAJO NADALJNJE DONOSE, PO 31.12.2021 PA TUDI SAME VREDNOSTNE PAPIRJE.

Od 01.09.2019 do 31.12.2021 bodo upravičenci še lahko zahtevali, da prevzamejo vrednostne papirje, ki so bili nekoč vpisani na registrskih računih, na račune pri sistemskih članih. Vendar pa bodo upravičenci morali sprejeti vrednostne papirje v stanju, v katerem bodo (brez nadaljnjih donosov ali drugih izplačil), svoj podpis na zahtevi za prevzem vrednostnih papirjev pa bodo morali (notarsko ali upravno) overiti. Glede podrobnosti prenosa bodo veljali pogoji, določeni v vsakokrat veljavnih Pravilih poslovanja in vsakokrat veljavnem Ceniku KDD.

 

Za ogled prispevka na RTV Slovenija 1 iz oddaje Prvi dnevnik, z dne 27.08.2019 kliknite na sliko ali tukaj.

POJASNILO KAPITALSKE DRUŽBE, D. D., V ZVEZI S SPREMEMBAMI ZAKONA O NEMATERIALIZIRANIH PAPIRJIH

Zaradi različnih objav v medijih, ki po našem razumevanju sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nematerializiranih papirjih (ZNVP-1B), ki je začel veljati 13. 7. 2019, niso dosledno pojasnile sprememb, ki jih zakon prinaša, v nadaljevanju podajamo svoje razumevanje zakonskih sprememb, v delu, ki se nanašajo na prenos opuščenih in preostalih nematerializiranih vrednostnih papirjev z ukinjenih registrskih računov.

Abanka bo razlaščenima kupcema obveznic morala vrniti denar in obresti

Medij: RTV SLO1  Avtorji:  MMC RTV SLO, Radio Slovenija, STA Teme: Banke, mali delničarji, Zban-1L  Datum: Petek, 23. avgust 2019

Višje sodišče je potrdilo sodbo dveh razlaščenih vlagateljev proti Abanki

Višje sodišče v Celju je potrdilo sodbo okrožnega sodišča, ki je Abanki naložilo, da mora tožnikoma, kupcema podrejenih obveznic Banke Celje, vrniti vso vplačano glavnico skupaj z obrestmi. Gre za prvo tovrstno pravnomočno sodbo.

V Banki Celje je bilo skupaj izbrisanih za 92 milijonov evrov podrejenih obveznic, v Abanki, s katero se je nato združila, pa za 120 milijonov evrov. Foto: BoBo

Razlaščena vlagatelja sta kot fizični osebi leta 2007 kupila za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic. Kot so pred slabim letom razkrili v Delu, gre za prvo sodbo v korist kupcev podrejenih obveznic, ki so bili z izrednimi ukrepi Banke Slovenije razlaščeni v sanaciji bank v letih 2013 in 2014.

Razlaščena imetnika podrejenih obveznic Banke Celje sta se v tožbi sklicevala na primer sanacije nizozemske banke SNS Reaal, kjer so bili lastniki podrejenih obveznic prav tako razlaščeni, a je banka nato priznala napako in nepoučene vlagatelje poplačala.

V tožbi sta od banke terjala povrnitev naložbe, ki jima je bila leta 2014 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v Banki Celje izbrisana. Banki sta očitala, da ju ni poučila o vseh lastnostih posla in tveganjih, povezanih s podrejenimi obveznicami.

V zadnjih letih je sicer več kot 500 imetnikov vložilo tožbe proti Banki Slovenije in domačim bankam, a so sodišča večino postopkov prekinila, nekaj pa jih zavrgla. Sodba v tem primeru je tako prva pravnomočna sodba, ki je enemu od razlaščenih kupcev obveznic prinesla tako glavnico kot obresti.

V Banki Celje je bilo skupaj izbrisanih za 92 milijonov evrov podrejenih obveznic, v Abanki, s katero se je nato združila, pa za 120 milijonov evrov.

Na vrhovnem sodišču so potrdili, da je bil v zvezi s sodbo že vložen predlog za dopustitev revizije, o katerem pa še ni odločeno. Kot navaja Delo, gre najverjetneje za Abanko, ki namerava zaščititi svoje interese.

Poslanci so predlog zakona o sodnem varstvu izbrisanih vlagateljev v sanaciji bank preložili na eno od prihodnjih sej.

Za ogled posnetka 12. redne seje Odbora za finance in monetarno politiko z dne 28.06.2019  kliknite TUKAJ ali na sliko.

Po uvodni predstavitvi zakona in dopolnil so poslanci zaradi velikega števila dopolnil preložili obravnavo Predloga zakona o sodnem varstvu izbrisanih vlagateljev v sanaciji bank na eno od prihodnjih sej. Čeprav dopolnila prinašajo nekatere nove rešitve, določeni pomisleki deležnikov ostajajo, še vedno zakonu nasprotuje Banka Slovenije, pomisleke ATVP glede vzpostavitve virtualne sobe so sedaj odpravljeni, saj bosta po novem predlogu skrb za virtualno sobo prevzela MJU in MF. 

Seje se je udeležil tudi predsednik Društva MDS Rajko Stanković, ki je predstavil stališča glede predlaganih zakonskih rešitev.

Predstavnik Državnega sveta je povedal, da zaradi številnih pomanjkljivosti zakona ne bodo podprli, saj je po njihovem mnenju Državni svet ponudil boljše rešitve, a jih je Vlada RS za 1 dan prehitela z vložitvijo svojega predloga zakona.

Naj omenimo, da je danes vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko predstavil idejo, ki jo je strnil v svoje amandmaje, na osnovi katerih bi bila omogočena izvensodna poravnavo za vse imetnike delnic in obveznic, brez velikih administrativnih ovir po vzoru opravljenih povračil vlagateljem v Španiji, Avstriji in Nizozemski. Kako točno je to mislil žal nismo slišali, saj je bila seja prekinjena.

Največji rop v zgodovini

Medij: Zarja  Avtorji: Jure Aleksić Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 24. junija 2019 Stran: 6

Moderna Slovenija ječi pod tako roparskimi časi, da je postala fraza »rop stoletja« že skoraj povsem razvrednotena. A zdi se, da je šlo pri sanaciji slovenskih bank natanko za to. Vsaj tako je moč sklepati iz pretresljivega dokumentarca Brezno, ki ga je za nacionalno televizijo posnela naša sogovornica. V tistem delu javnosti, ki še ni povsem pobegnil v new age in svoje mobitele, je sprožil velikansko ogorčenje. V njem pogumna novinarka na podlagi dokumentov in pričevanj slači tančico za tančico s tako grandiozne svinjarije, da bi se morale po tem razkritju v pravni državi tresti gore. Nič čudnega, da je avtorica v tednu po objavi dokumentarca že drugič prejela anonimno poštno pošiljko z zastrašujočim belim praškom.

Za začetek izziv: lahko v enem odstavku strneva, kaj se je sploh zgodilo, in pri tem ne izpustiva nič bistvenega?

Uh, zgodba je tako zapletena, da nama v enem odstavku gotovo ne bo uspelo.

Pa vseeno poskusiva!

Seveda. V obdobju med 2006 in 2008 je prišlo do poplave poceni kreditov, ki sojih slovenske banke najemale pri tujih in jih veseljaško delile našim podjetjem. Med drugim je ta poplava poceni denarja financirala tudi t. i. menedžerske prevzeme, pri čemer so se rodili naši novodobni tajkuni.

In potem je izbruhnila kriza.

Pahorjeva vlada se je čedalje večjih težav bank lotila zelo neučinkovito. Obenem je sklenila zajahati upravičeni srd javnosti zaradi tajkunskih ekscesov in sprejela zakon, kije prepovedal reprogramiranje tajkunskih kreditov. S tem so se številna podjetja znašla v resnih težavah. Potem je nastopila Janševa vlada, ki je začela panično varčevati. Premier pa je začel Evropo in svet na veliko obveščati, daje naša država tik pred bankrotom.

Čeprav ni bilo za to, kot gledalcem razloži Jože P. Damijan, nobenega pravega razloga. Javni dolg je bil takrat krepko pod Maastrichtsko mejo.

Tako. Tisto širjenje panike ni imelo pravega pokritja v resničnosti in je naši državi povzročilo izjemno škodo. Pa če gospod Janša še tako govori na moj račun, da sem omejena

Em, kaj ni bil konkretni izraz »odslužena«? Nič, ne, odslužena sem bila prej, zdaj, po tem filmu, pa slišim, da sem tudi omejena. In da sem del mafije, ki jo z dokumentarcem ščitim.

Katere mafije? Saj ste bili vendar kritični do čisto vseh vlad.

Seveda, razne mafije sem se potrudila predvsem razkrinkati. Ampak greva naprej. Tudi Janševa vlada ni dokapitalizirala bank, ko je bil za to še čas in bi bilo vse skupaj bistveno ceneje. Namesto tega so ustanovili slabo banko, na katero so bili potem preneseni slabi krediti. A vsaj nekatere akterje te zgodbe je mnogo bolj kot reševanje bank v resnici zanimala hitra in dobičkonosna privatizacija naših podjetij. In zato so se na slabi banki znašle tudi številne firme, ki niso tja po nobenem merilu sodile.

In to je bila podlaga za orgijo razprodajanja, ki jo nemočno opazujemo zadnjih nekaj let.

Natanko tako. Če bi to, kar se zdaj dogaja na slabi banki, opisali kot »Teksas«, bi s tem žalili Divji zahod. Kakorkoli, po padcu Janševe vlade zaradi razkritja protikorupcijske komisije je vajeti prevzela Alenka Bratušek. Ta se je takoj na začetku dejansko znašla v precej nemogočem položaju. Naši državi je zaradi širjenja panike vmes dejansko začela trda presti. Ker smo prej skoraj vse leto svetu sami oznanjali, da smo na robu bankrota, so nas začeli finančni trgi uvrščati v isto skupino z raznimi Cipri in Grčijami.

Kako bo Državni zbor uredil plačilo izbrisov?

Medij: TV SLOVENIJA 1, Dne 21.05.2019, Oddaja: TV DNEVNIK 1 ob 19.00 Čas: 19.07 Novinar: MARKO ŠTOR

DEJAN LADIKA (voditelj): Nekdanji imetniki podrejenih obveznic in bančnih delnic so po šestih letih od razlastitve v postopku sanacije bank, korak bliže k možnosti, da uveljavijo svoje pravice na sodiščih. Vladni predlog zakona o njihovem sodnem varstvu so ob prvi obravnavi podprle vse poslanske skupine, čeprav pričakujejo še nekatere popravke predloge. Banka Slovenije, ki naj bi morebitne odškodnine razlaščencem plačala, pa temu še vedno ostro nasprotuje.

Za ogled prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

MARKO ŠTOR (novinar): Vladi predlog zakona o sodnem varstvu razlaščencev sproža polemike predvsem pri vprašanju plačila odškodnin, če bo do njih prišlo. Večina poslancev se strinja z zapisanim predlogom, da bi slabo milijardo evrov pokrila Banka Slovenije.

MATEJ TONIN (NSi): Nenazadnje je imela Banka Slovenije precejšnjo vlogo tudi pri tem kako in na kakšen način se je rezalo te investitorje in zdi se, da je prav, da tudi prevzame del odgovornosti pri poplačilo škod.

METOD DRAGONJA (Ministrstvo za finance): Potrebno bo ponovno oceniti ali je Banka Slovenije pravilno ocenila finančno stanje bank v tistem obdobju.

MARKO ŠTOR (novinar): V Banki Slovenije temu predlogu seveda še vedno ostro nasprotujejo.

BOŠTJAN VASLE (guverner Banke Slovenije, 19.4.2019): Banka Slovenije bi, če bi bila zadolžena za pokrivanje kakršnekoli razlike, ki ni posledica naših napačnih dejanj, bi s tem kršila slovensko zakonodajo, kršila bi evropsko zakonodajo in zato je tudi Evropske centralna banka poslala tako oster odziv slovenski vladi.

MARKO ŠTOR (novinar): Predlog zakona ima podporo poslancev tudi glede možnosti vlaganja kolektivnih tožb.

ROBERT POLNAR (DeSUS): Pomembno pa je, da je podana zakonska možnost vsem potencialnim oškodovancem, da pridobijo podatke in se glede na njihovo vsebino odločijo za nadaljnje ukrepanje za tožbe.

MARKO ŠTOR (novinar): Razlaščeni posamezniki bi raje kot vlagali tožbe izgubljeni denar iskali v poravnalnih postopkih.

RAJKO STANKOVIČ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Kjer bodo vsi zainteresirani delničarji in obvezničarji pristopili v to shemo, država bo določila načine in pogoje pod katerimi bo vsak posamezni instrument izplačala.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.