Factor banka

Banka Slovenije je na svoji spletni strani objavila Odprto pismo guvernerja Banke Slovenije, Boštjana Jazbeca, naslovljeno na Urad predsednika Republike Slovenije, g. Boruta Pahorja. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ocenjujemo, da je Banka Slovenije že konec leta 2013 izgubila svojo kredibilnost, zato nas ponižujoč in žaljiv odnos do Urada predsednika Republike Slovenije ne preseneča. Z vidika korektnosti in dejanskih dejstev, pa želimo v Društvu MDS jasno izpostaviti, da Ustavno sodišče RS nikdar ni presojalo vsebine sanacije bank, pač pa je opozorilo na pravne pomanjkljivosti pri izvedbi sanacije in naložilo Vladi RS in Državnemu zboru RS, da pripravi dopolnilni zakon, ki bi prizadetim omogočil učinkovito sodno varstvo. Povedano drugače, avtorji sanacije (Banka Slovenije, Ministrstvo za finance in takratna Vlada RS) nosijo odgovornost za neustavno ureditev, ki je neposredno in posredno prizadela preko pol milijona državljank in državljanov.

Ljubljana, 22. marec 2018

Vlada, Ministrstvo in Banka Slovenije ne spoštujejo ustavne ureditve

Vlada po več kot letu dni (rok Ustavnega sodišča za sprejem zakona se je sicer iztekel že maja 2017) ni zagotovila sprejema zakona o dostopu do učinkovitega sodnega varstva, s čimer so prizadeti prikrajšani za temeljno ustavno pravico; pravico do sodnega varstva. 

Ker je torej zakonodaja pomanjkljiva, se noben sodni postopek še vedno ni pričel, celotna odgovornost pa je izključno na pripravljavcih zakona, torej zopet Ministrstvu za finance in seveda Banki Slovenije, ki sooblikuje zakon, po katerem naj bi izbrisani imeli dostop do učinkovitega sodnega varstva?! Še bolj žalostno je dejstvo, da zakon, ki ga je pripravila Vlada (beri: Ministrstvo za finance v sodelovanju z Banko Slovenije) ni dočakal obravnave v delovnih telesih Državnega zbora RS, po vsej verjetnosti zaradi tega, ker zakon v ničemer ne odpravlja protiustavnosti, temveč jo kvečjemu še poglablja; slednje je zelo jasno zapisala zakonodajno pravna služba Državnega zbora.

Nedopustnosti in neprimernosti guvernerja Banke Slovenije

Nedopustno in neprimerno je:

• da je guverner Banke Slovenije s svojimi ravnanji dosegel, da je zoper njega spisana 46 strani dolga Odredba;
• da guverner Banke Slovenije registrske sodnike zaradi pohitritve sodnih vpisov vabi na kosila;
• da guverner Banke Slovenije z vsemi pravnimi manevri vsem prizadetim in celo Računskemu sodišču poskuša onemogočiti pregled sanacije bank, v isti glas pa poudarja, da je bilo s sanacijo vse v najlepšem redu itd.

V Društvu MDS pozivamo Guvernerja BS, da nemudoma omogoči strokovni in neodvisni pregled bančne sanacije računskemu sodišču, saj argument, da se tem posega v enotni bančni sistem ECB ne drži, saj smo v njega vstopili 1 leto in pol po izvedeni sanaciji, ki so jo v celoti plačali davkoplačevalci Republike Slovenije, ti pa imajo pravico izvedeti od nepristranske strokovne institucije, kar računsko sodišče nedvomno je, ali je bila sanacija izvedena z najmanjšimi možnimi stroški in z dolžno skrbnostjo.   

Društvo MDS obsoja grožnje s katerimi se sooča guverner Banke Slovenije in pričakujemo, da bo policija nemudoma raziskala ter ukrepa proti tistim, ki to počno. Guvernerju hkrati želimo veliko uspehov na novem delovnem mestu in ob tem upamo, da bo stroka vendarle lahko opravila svoje delo; če je vse tako kot zatrjuje guverner, potem težav ne bo nobenih. Hkrati si želimo, da Banka Slovenije omogoči enakopravni dostop do vseh informacij tudi tistim, ki so bili razlaščeni, saj so nenazadnje sanacijo bank plačali kot vlagatelji ter izgubili svoje vložke in zatem še kot davkoplačevalci, torej kar dvakrat. 

Stališče glede ocene Predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ostaja enako kot prej ne glede na mnenja ECB.

V zvezi z mnenji ECB pa je treba še zlasti opozoriti na to, da iz mnenj ECB izhaja jasna zahteva, da se metoda ocene sredstev bank določi za nazaj, retroaktivno in torej v nasprotju s 155. členom Ustave in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, in sicer, da se izrecno določi, da je morala biti metoda skladna s standardi nadzora bank, ki so jih postavili ECB, Evropska komisija in EBA, ter da bi moral zakon za nazaj določiti, katere pravne vire je treba upoštevati pri oceni pravilnosti ocene sredstev bank.

Iz mnenja ECB izhaja, da naj bi celovita ocena sredstev bank temeljila na Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, pri čemer ta zakonodaja glede skupnega nadzora nad kreditnimi institucijami v času izreka izrednih ukrepov Banke Slovenije še ni veljala in se zato ne more uporabljati za nazaj.

Treba je izpostaviti, da bančna unija v času presečnih datumov, na katere so bile narejene ocene sredstev bank, to je dne 30. 9. 2013 za prvih pet bank in dne 30. 9. 2014 za Banko Celje, še ni bila vzpostavljena, kar pomeni, da metode cenitve v skladu s tedaj veljavno zakonodajo ni imela pooblastila določiti ne ECB ne EBA in ne Komisija. Enotni mehanizem nadzora (EMN), kot eden od stebrov bančne unije, ki ureja nov sistem bančnega nadzora v Evropi, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (v nadaljevanju ECB) in nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav (nadzorni organ v RS je Banka Slovenije), deluje šele od 4. 11. 2014, poglavje o nadzoru iz Direktive 2013/36/EU pa šele od 1.1. 2016, to je po ugotovitvi vrednosti sredstev vseh bank. To pomeni, da pravna podlaga za uvedbo enotnih in skupnih pravil nadzora (t.i. Single rule book) vse do izreka odločb Banke Slovenije še ni bila vzpostavljena. Kakršnakoli zahteva, da se pravila vzpostavijo za nazaj, ko zanje še ni bilo nobene pravne podlage, bi pomenila retroaktivno določitev metode ocene vrednosti sredstev bank, ki bi bila v nasprotju tako z 155. členom Ustave kot tudi z odločbo Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je namreč jasno povedalo, da je metoda bila določena s tedaj veljavno zakonodajo, zlasti ZBan-1, ter da lahko o zakonitosti metode torej odloči sodišče v odškodninskem sodnem postopku.

Po našem mnenju Mnenja ECB dejansko razkrivajo, da ocene sredstev bank, na katerih so temeljile odločbe Banke Slovenije o izreku izrednih ukrepov poslovnim bankam, niso bile izvršene v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, čeprav bi v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, torej na podlagi ZBan-1, morale biti. Z ozirom na revidirana računovodska poročila poslovnih bank, ki so bila narejena v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, je torej vprašljivo, ali je bila ocena sredstev bank s strani Banke Slovenije na podlagi drugačnih metod zakonita in pravilna (sploh upoštevajoč enormni razkorak v oceni). To pa pod vprašaj postavi tudi zakonitost izrečenih izrednih ukrepov.

Ljubljana, 16. december 2016

Za ogled prispevka iz Poročil na TV SLO 1 z dne 16.12.2016 pritisni TUKAJ ali na sliko.

Izvleček iz članka v časopisu Delo, z dne 17.12.2016, avtorja novinarja Miha Jenko : »Mali delničarji s tožbami proti Banki Slovenije in poslovnim bankam«, z dne 17.12.2016.

Največ pooblastil razlaščencev za vlaganje tožb so po naših podatkih zbrali v društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). »Za razliko od VZMD nimamo v našem društvu nobene provizije v primeru uspešne tožbe, ker se nam to ni zdelo primerno za ljudi, ki so že tako v negotovosti. Nam se to zdi oderuško. Z odvetnico smo se dogovorili, da skušamo narediti te tožbe čim cenejše, sodno takso pa mora vsak plačati sam,« je za Delo povedal predsednik društva Rajko Stanković.

Razlaščeni vlagatelji od Banke Slovenije in bank zahtevajo odškodnino v višini knjigovodske vrednosti (pri delnicah s konca leta 2012, oziroma 2013 pri Banki Celje), pri obveznicah pa pričakujejo  poplačilo nominalne vrednosti glavnice, povečano za obresti.

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Nejc Gole Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 09. jun.. 2016 Stran: 9

Izbris Tožili bi Banko Slovenije in banke 

Ljubljana - S koncem leta se iztekajo zastaralni roki za vložitev odškodninskih tožb zaradi izbrisa podrejenih obveznic in delnic bank, zato so izbrisani lastniki podrejenih obveznic vložili začasno odredbo za ustavitev zastaralnih rokov. Pobudniki iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS) in drugi pobudniki, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Tamare Kek, so pred ustavnim sodiščem vložili ponovno zahtevo za začasno zadržanje določb zakona o bančništvu, in sicer da se tek zastaralnih rokov zadrži do odločitve ustavnega sodišča oziroma do izteka enega leta od objave odločitve ustavnega sodišča v uradnem listu, so včeraj sporočili iz društva MDS. 

Ustavno sodišče še vedno ni odločilo o pobudah za oceno ustavnosti določb zakona o bančništvu, s katerimi so bile leta 2013 v bančni sanaciji izbrisane vse obveznice in delnice NLB, NKBM, Abanke, Probanke in Factor banke. Ustavno sodišče je prve pobude za oceno ustavnosti dobilo decembra 2013. 

»Pobudniki, ki so na podlagi odločb Banke Slovenije tako rekoč čez noč ostali brez vseh svojih naložb v podrejene obveznice in delnice bank, menijo, da nesprejetje odločitve ustavnega sodišča onemogoča ustrezno sodno varstvo,« so dodali v MDS. 

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 18.02.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

IVO KORES: Iz Luksemburga prihaja ne najbolj spodbudna novica za državni proračun. Sloveniji v bančni dokapitalizaciji leta 2013 ni bilo treba razlastiti imetnikov podrejenih obveznic, generalni pravobranilec na sodišču Evropske unije je prst usmeril na ustavno sodišče, po njegovem mnenju mora presoditi, ali je bila pri tem kratena pravica do zasebne lastnine, mnenje pravobranilca je pomembno, saj ga sodišče Evropske unije navadno upošteva. Podrobneje Vesna Zadravec in Viki Twrdy.

Medij: POP TV Avtorji: Kunaver Nika Teme: Društvo MDS, mali delničarji Rubrika / Oddaja: 24 ur Datum: 29. 07. 2015 Termin: 19:13 Trajanje: 2 

EDI PUCER (voditelj): Razlastitev imetnikov podrejenih obveznic koroške Hypo banke je protiustavna, ker krši ustavno pravico do lastnine, je sinoči odločilo avstrijsko ustavno sodišče. Pri nas pa podrejenci in delničarji še vedno nestrpno čakajo na odločitev slovenskega ustavnega sodišča. Ker se bojijo, da odločitve še nekaj časa ne bo, že napovedujejo odškodninske tožbe, saj se bo konec leta iztekel zastaralni rok. Tožbe naj bi bile skupaj težke več kot 600 milijonov evrov. 

NIKA KUNAVER (novinarka): Odločitev Avstrije je pomembna za nas. Svoje podrejence so namreč razlastili po tem, ko je Evropski parlament sprejel direktivo, mi pa smo to storili že pol leta prej, ko so obstajale zgolj smernice, danes sporočajo zastopniki izbrisanih podrejencev in delničarjev. 

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Torej se postavilo nad evropski akt, tako imenovano priporočilo in dokazalo, da lahko vsaka članica suvereno odloča o svojih pravih zadevah. 

Za ogled prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Z zadnjo novelo Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09, 79/10, 52/11-popr., 59/11, 85/11, 48/12, 56/13 in 96/13 – v nadaljevanju: ZBan-1) je bila omogočena izvedba ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Sprejeta pravila vključujejo določbe o možnosti prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke kot izrednega ukrepa, ki ga lahko izreče Banka Slovenije. 

S sprejetjem izrednih ukrepov so bile na podlagi odločbe Banke Slovenije z dne 17.　12.　2013 in 18.　12.　2013 razveljavljene in iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev KDD izbrisane vse delnice:

- Nove ljubljanske banke d.d. z oznako NLB,

- Nove kreditne banke Maribor d.d. z oznako KBMR,

- Abanke d.d. z oznako ABKN,

- Factor banke d.d. z oznako FBN,

- Probanke d.d. z oznakama PRBP in PRBR.

Iz pojasnila Ministrstva za finance z dne 30.　12.　2013 o davčni obravnavi razveljavitve delnic in prenehanja drugih kvalificiranih obveznosti na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih, se razveljavitev delnic, ki jih imajo v omenjenih bankah fizične osebe, šteje za izplačilo lastniškega deleža po 94. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12, 94/12 in 93/13; v nadaljevanju: ZDoh-2) in se za davčne namene obravnava kot odsvojitev kapitala, pri kateri se ugotavljata dobiček oziroma izguba.

Ker so bile delnice razveljavljene brez kakršnegakoli poplačila delničarjev oziroma je vrednost poplačila enaka nič, se za davčne namene šteje, da je vrednost ob njihovi odsvojitvi enaka nič.

Na podlagi 326. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB4, 32/12, 94/12, 111/13; v nadaljevanju: ZDavP-2) morajo zavezanci oddati napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov (v nadaljevanju: napoved) za leto 2013. V tem primeru bo šlo za množično vlaganje napovedi, kjer bo davčna osnova ob upoštevanju normiranih stroškov negativna (izguba) in od katere se davek ne bo odmeril.

• Niti družba AG, d.d., katerega večinski lastnik je Moneta AD, niti Moneta AD nista obvestila zainteresirane slovenske javnosti in delničarjev družbe Plama-pur o odločbi črnogorskega regulatorja (KHOV), ki jim je naložil prekinitev delničarskega sporazuma, prenehanje prevzemnih aktivnosti glede Plama-pur in naložil postopek vrnitve denarja iz Slovenije v Črno goro.
• Med izvedbo neposrednega nadzora črnogorskega regulatorja, ter vpogledom v Delničarski sporazum MON-PLA/POPG z dne 18.11.2011 (v nadaljevanju: Sporazum), je Komisija črnogorskega regulatorja ugotovila, da je Družba v imenu in za račun Sklada Moneta d.d. Podgorica sklenila delničarski sporazum, dne 18.11.2011 s Plasta d.o.o, ki sta mu pristopila AG d.d. in Termoplasti-Plama d.o.o. Na tem mestu nikakor ne smemo spregledati bistvenega:  KHOV je v Zapisniku o izvedbi neposrednega nadzora zapisal ugotovitev, da je izvršni direktor Družbe Gregor Kopriva izjavil,  da bo vsaka pogodbena stranka oziroma vsaka podpisnica (4) kupila sorazmerno število delnic emitenta, ki se bodo pojavile v postopku prevzema.  
• Točnost zgoraj navedene trditve KHOV potrjuje tudi Prospekt za prevzem. V Prospektu je na VII. strani med drugim nedvoumno zapisano: “Pri tem je določeno, da bodo pridobljene delnice POPG v postopku prevzema ciljne družbe v celotialocirane družbi FZU Moneta (ki v celoti zagotavlja deponiranje denarnih sredstev (oz. ustreznogarancijo) in nadomestnih vrednostnih papirjev). FZU Moneta se nato zavezuje, da bo družbi Plastad.o.o. v roku 6 mesecev po zaključku prevzema prodala toliko delnic ciljne družbe, da bosta obestranki delničarskega sporazuma imeli enako število delnic ciljne družbe, ob tem da so delnice lahkoalocirane tudi na preostale prevzemnike, ob ohranjanju navedenega razmerja.«

• zahtevo za razdrtje pogodbe Delničarskega sporazuma MON-PLA/POPG z dne 18.11.2011 na:Plasta d.o.o, Kamnje 41, 8232 Šentruper; AG, družba za investicije, d.d. Kavčičeva 66, 100 Ljubljana; Termoplasti-Plama, d.o.o, Hrušica 104, 6244Podgrad;
• zahtevo za razdrtje Pogodbe o odprtju in vodenju finančnih instrumentov številka 64268 z dne 29.11.2011. leta: Factor banke, Tivolska c.48. 1000 Ljubljana in
• zahtevo za razdrtje Pogodbe o izdaji garancije št. GD-9292/11 z dne 25.11.2011 na: Alta Invest, Železna cesta 18, 1000 Ljubljana."

Nadalje je v dopisu navedeno, da "so prejeli odgovor s strani direktorja Termoplasti-Plama d.o.o, g. Jožeta Ceglarja, s katerim jih obvešča, da jim je vse glede predmetne pogodbe Delničarskega sporazuma pripravila odvetniška pisarna, s katero so bili usklajeni vsi koraki in dejanja v zvezi s tem." Zahteva je bila posredovana tej odvetniški pisarni in čakajo njen odgovor. "Izvršna direktorica AG d.d. je sporočila, da je samo stranka - pristopnica v Delničarskem sporazumu in se bo prilagodila drugim pogodbenim stranem." (Vir fotografije: Primorska info).