Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš, Jelka Zupanič Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 4. oktober 2018 Stran: 3

VREDNOSTNI PAPIRJI Upanje za izbrisane lastnike Izrečena je prva, še ne pravnomočna sodba v prid izbrisanim obvezničarjem. Kot kaže, naj bi bil kmalu pred poslanci še zakon o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Potem ko so na sodišču potrdili, da so junija ugodili tožbenemu zahtevku dveh razlaščenih fizičnih oseb, ki sta kupili za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic Banke Celje, smo pogledali, kaj bi ta sicer še nepravnomočna sodba lahko pomenila za usodo več kot sto tisoč izbrisanih delničarjev in imetnikov obveznic v NLB, NKBM, Probanki, Factor banki in Banki Celje. Še posebej zato, ker naj bi sodišče nakupno pogodbo razglasilo za nično, kar pomeni, da bi morala Abanka, pravna naslednica Banke Celje, ki se je na prvostopenjsko sodbo sicer pritožila, izbrisanima vlagateljema, ki sta trdila, da ju banka ob nakupu obveznic ni dovolj podučila o tveganjih, povrniti glavnico z zamudnimi obrestmi.

Tadej Kotnik, tudi sam razlaščeni imetnik obveznic NLB26, meni, da bo ta sodba, če bo postala pravnomočna, sprožila kaskado podobnih tožb, v katerih bodo tožniki dokazovali, da so bili tudi sami vsaj tako nepoučeni, saj so imeli ob nakupu obveznic vsi na razpolago isti javno dostopni prospekt. In so zato vsi upravičeni do polne odškodnine.

V Društvu Mali delničarji Slovenije, ki ga vodi Rajko Stanković, upajo, da bodo tej odločitvi sledila tudi ostala sodišča. Vlado in poslance državnega zbora so spomnili, naj takoj izpolnijo zahtevo ustavnega sodišča po učinkovitem pravnem varstvu izbrisanih vlagateljev, Banko Slovenije pa, naj omogoči vpogled v dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbrise. Ponovno so se zavzeli za sklenitev poravnalne sheme. Tako s sodbami ne bi obremenjevali sodišč in bi znižali tudi stroške pravdanja izbrisanih delničarjev in obvezničarjev.

Primož Dolenc: "Zavezujem se, da bo Banka Slovenije polno sodelovala”

Števec 101.551 delničarjev bank je bilo izbrisanih.

1525 imetnikov podrejenih obveznic je bilo izbrisanih.

963 milijonov evrov je izpuhtelo, od tega 382 milijonov evrov delnic in 571 milijonov evrov obveznic.

Zakon Bertoncljeva prednostna naloga

Medij: Radio Slovenija 1, Program A1 Avtorji: Saša Dragoš Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek, 1. oktober 2018 Ura 16:21 Država: Slovenija Doseg: 125.000 Trajanje: 05:00

VODITELJ: Bančni razlaščenci so na sodišču dosegli svojo prvo bitko. Celjsko sodišče je namreč odločilo, da mora Abanka kupcema podrejenih obveznic vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. O tem, kaj to pomeni za ostale razlaščence in kaj za sodno podlago za odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije v pogovoru Urške Jereb s predsednikom Društva Malih delničarjev Slovenije Rajkom Stankovićem.

RAJKO STANKOVIĆ: Tako je celjsko sodišče prvo presekalo ta mrtvi tek, saj je do zdaj se čakalo, da bo Vlada Republike Slovenije predlagala in državni zbor sprejel ustrezni zakon skladno z odločbo ustavnega sodišča in da bo Banka Slovenije izročila dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbris. Banka Slovenije se do zdaj večkrat bom rekel na nek način zavajala slovensko javnost, da teh dokumentov zaradi bančne tajnosti ne more izročiti in da je to del bom rekel tudi ECB-ja, kar pa ne drži, saj so ukrepi se izvedli, preden je bila Slovenija del enotnega bančnega sistema in upamo, da po bom rekel izboru novega guvernerja, ali bo to prvi ali drugi krog, to pač ne vemo, bodo končno izročili vso dokumentacijo, d a se lahko nedvoumno ugotovi, kaj je bilo prav in kaj ni bilo prav.

URŠKA JEREB: S tem dobivate tudi močnejše orožje v smislu pritiska na aktualno politiko. Kot ste že omenili, zakon v zvezi s tem že nekaj časa stoji, čeprav ga je vlada sprejela, potem je padel v državnem zboru navkljub zahtevam ustavnega sodišča, da se sprejme, skratka kakšne imate vzvode, da lahko pritisnete, v narekovajih seveda, na politiko v tem smislu?

RAJKO STANKOVIĆ: Glejte, Društvo MDS je že v soboto prek javne tv izjave pozvalo tako Vlado Republike Slovenije kot državni zbor kot Banko Slovenije, naj spoštujejo nemudoma odločbo ustavnega sodišča in vsak na svojem področju naredijo tisto, kar ustavno sodišče zahteva. Hkrati bo pa Društvo Malih delničarjev Slovenije ponovno obudilo svojo pobudo, ki je bila podana v začetku letošnjega leta, da se naredi poravnalna shema. Mi menimo, da bi lahko s poravnalno shemo, ki bi bila izvedena na način, da Republika Slovenija izda obveznice, ki se skotirajo na organiziranem trgu samo z enim disklejmerjem, da to nikoli več ne bodo predmet kakšne sanacije oziroma rezanj uspeli z nekim diskontom med različnim, med poučenimi in nepoučenimi vlagatelji to zadevo izvensodno zapreti in hkrati razbremeniti sodišča dolgotrajnih sodnih postopkov, saj moramo vedeti, da od bančnega izbrisa tako delnic kot obveznic že poteka peto leto.

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji, Obvezničarji, Izbris delnic in obveznic Datum: Sobota, 29. september 2018

Abanka mora kupcema podrejenih obveznic vrniti vplačani znesek, je sklenilo sodišče, a sodba še ni pravnomočna. 

Ljubljana – Medtem ko razlaščeni vlagatelji bank čakajo na sodno podlago za odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije, je celjsko okrožno sodišče odločilo, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. Sodba še ni pravnomočna.

Razlaščena vlagatelja, ki sta kot fizični osebi leta 2007 kupila za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic Banke Celje (BCE10), sta lansko pomlad vložila tožbo proti Abanki kot pravni naslednici Banke Celje. V njej sta od banke terjala povrnitev naložbe, ki jima je bila leta 2014 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v Banki Celje leta 2014 izbrisana. Banki sta očitala, da ju ni poučila o vseh lastnostih posla in tveganjih, povezanih s podrejenimi obveznicami.

Na celjskem sodišču so nam potrdili, da so junija letos tožbenemu zahtevku ugodili. Po naših neuradnih informacijah je nakupno pogodbo razglasilo za nično. Abanka bi tako morala oškodovanima vlagateljema vrniti vplačano glavnico, vključno z zapadlimi pogodbenimi obrestmi in zamudnimi obrestmi. A sodba še ni pravnomočna, saj se je Abanka nanjo pritožila. V Abanki, ki se je združila z Banko Celje, zadeve ne komentirajo, prav tako ne tožnika.

Prva taka sodba

Gre za prvo tako sodbo, odkar je bilo v letih 2013 in 2014 z izrednimi ukrepi izbrisanih za okoli 600 milijonov evrov podrejenih finančnih instrumentov saniranih bank. Razlaščena imetnika podrejenih obveznic Banke Celje sta se v tožbi sklicevala na primer sanacije nizozemske banke SNS Reaal, kjer so bili lastniki podrejenih obveznic prav tako razlaščeni, a je banka nato priznala napako in nepoučene vlagatelje poplačala.

Spomnimo, da je to na začetku lanskega leta podprl celo zagovornik evropskih pravil o reševanju bank, ki so bile podlaga za izbris, in nekdanji vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem, ki je dejal, da tako v primeru italijanske Monte dei Paschi kot nizozemske banke nima zadržkov do nadomestil za male vlagatelje. Po njegovih besedah je šlo v tem primeru za zavajanja, saj so malim vlagateljem ponujali tvegane obveznice, ki so bile del bail-ina, zato morajo banke pokriti izgube, ki so jih povzročile malim vlagateljem.

Tožbe so večinoma zamrznjene

A omenjeni primer iz celjskega sodišča ni edina tožba proti banki izdajateljici, ki so bile sanirane z državnim denarjem. Banke zaradi izbrisa toži večina razlaščenih vlagateljev, ki se je odločila za iskanje pravice po sodni poti. Teh primerov je več kot 500, a kot kaže, večina teh sodnih postopkov zdaj stoji, tudi Odvetnik Miha Kunič pravi, da s konkretno sodno odločitvijo celjskega okrožnega sodišča ni natančno seznanjen, sta mu pa pravna podlaga in primer znana. »Moje tožbe so sestavljene tudi na tej pravni podlagi. Za večino mojih strank bom sodišču predlagal nadaljevanje prekinjenih postopkov proti banki izdajateljici in Banki Slovenije,« pojasnjuje in dodaja, da so sodišča postopke na njegov predlog prekinila, ker so čakali na zakon o sodnem varstvu razlaščenih bančnih vlagateljev: »Vendar ker zakona ni in ga v doglednem času tudi ni mogoče pričakovati, je čas, da se sodni postopki nadaljujejo.«

Številni očitki

Tožbe proti bankam so za svoje stranke vlagali tudi v Odvetniški pisarni Šelih in partnerji. Odvetnica Helena Butolen pojasnjuje, da so postopki tožb zoper banke na prvi stopnji prekinjeni. »Sodišča o tožbah namreč ne morejo odločati, dokler ne bo sprejet nov zakon, ki bo razlaščenim imetnikom omogočil učinkovito sodno varstvo. Povedano drugače: če bi sodišča v teh postopkih odločala že zdaj, bi s tem tudi sama kršila pravico razlaščenih imetnikov do učinkovitega sodnega varstva, zato tudi v teh postopkih sodišča čakajo na zakon, ki bo ugotovljeno ustavno neskladnost odpravil,« pojasnjuje.

Dodaja, da so očitki bankam številni in se nanašajo tako na njihovo neskrbno ravnanje pri tem, da so bile odločbe sploh izdane, kot tudi na njihovo ravnanje po izrečenih izrednih ukrepih: »Zahtevamo pa povračilo celotne škode, ki nam je nastala zaradi odvzema premoženja, skupaj z zamudnimi obrestmi.«

Odvetnica Tamara Kek pojasnjuje, da so tudi njene stranke vložile tožbe zoper banke, vendar podredno, saj primarno odškodninsko tožijo Banko Slovenije. Tudi ti postopki so zaradi čakanja na zakon, ki bo skladno z odločitvijo ustavnega sodišča omogočil vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije, ustavljeni.

Tožijo lahko tudi nekdanji šefi

Po veljavni ureditvi so same odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih lahko izpodbijale le banke, a tega niso storile. Izjema je Factor banka, ki je šla v nadzorovano likvidacijo, pri kateri pa je sodišče najprej menilo, da nekdanji člani uprave ne morejo vložiti tožbe. A vrhovno sodišče je poleti sklenilo, da imajo osebe, ki so jim zaradi odločbe o prenehanju banke ali izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke, še vedno pravico vložiti tožbo in banko zastopati v sodnem postopku glede presoje (ne)zakonitosti izrednih ukrepov. Vrhovno sodišče je sklep prvostopenjskega upravnega sodišča v tem delu tako razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču v nov postopek.

ABC bančnega »izbrisa«

Kdo so razlaščeni bančni vlagatelji?

Ob sanaciji šestih bank v letih 2013 in 2014, v katere je država vložila pet milijard evrov, je bilo razlaščenih tudi okoli 100.000 delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank. To se je zgodilo v NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Factor banki in Probanki. Lastniki podrejenih obveznic so z izbrisom izgubili okoli 600 milijonov evrov, delničarji pa okoli 360 milijonov. Med razlaščenci so bile tako velike finančne institucije kot mali vlagatelji in fizične osebe.

Zakaj so bile izbrisane podrejene obveznice in delnice bank?

Evropska pravila so zahtevala, da pri sanaciji bank z državnim denarjem svoj davek plačajo tudi lastniki podrejenih obveznic in delničarji bank. Banka Slovenije je na podlagi stresnih testov in pregledov v aktive bank ugotovila tolikšen kapitalski primanjkljaj, da je z odločbami o izrednih ukrepih v teh bankah odredila tudi izbris vseh podrejenih finančnih instrumentov in delnic bank. Mnenja o nujnosti izbrisa so različna, zato so bili že sproženi številni sodni spori.

Zakaj vlagatelji menijo, da so bili izbrisi neupravičeni?

Medij: Slovenske novice Avtorji: Nina Knapič Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Sre., 1. avgust 2018 Stran: 2,3

VAROVANJE ZARADI AFERE MED RJUHAMI

Prvemu človeku Banke Slovenije je po telefonu pošiljal grozilna sporočila. Po razpadu zveze je izvedel, da je njegova bivša ljubimkala z guvernerjem.

LJUBLJANA - Boštjan Jazbec, ki je predčasno končal mandat na čelu Banke Slovenije in odšel v novo službo v Bruselj, v Belgiji je dobil položaj v vodstvu evropskega enotnega odbora za reševanje bank, je kljub temu dobil šest plač odpravnine. Na njegov račun je bilo maja nakazanih dobrih 75.800 evrov. Kot so razkrili v Delu, je bil zdaj že nekdanji guverner edini, ki je imel v pogodbi o zaposlitvi v Banki Slovenije pravico do odpravnine, četudi se za odhod odloči sam. Interni akti Banke Slovenije pa hkrati izrecno določajo, da članom sveta Banke Slovenije in delavcem s posebnimi pooblastili pravica do odpravnine, če so razrešeni, ker sami to zahtevajo, ne pripada.

A odpravnina ni edina afera, povezana z njim. Eno so zanetila tudi vroča sporočila, ki jih je nekdanji guverner s službenega telefona pošiljal svoji intimni prijateljici - ta ni bila samska, ampak je bila v zvezi z drugim (ime in priimek sta znana uredništvu). Ta je dolgo menil, da živi idilično družinsko življenje, v partnerstvu je dobil celo naraščaj. Šele po razpadu njune zveze je nekega dne izvedel, da je bila njegova bivša intimna partnerica Boštjana Jazbeca. Pobesnel je in Jazbecu začel groziti. Zaradi večkratnih groženj je država guvernerju banke zagotovila varovanje, seveda na račun davkoplačevalcev.

Spomnimo: marca je kot strela z jasnega odjeknila vest, da Boštjanu Jazbecu grozijo ter da se boji za svojo varnost in varnost svojih otrok. Takrat je ugibal, da so grožnje povezane z njegovo funkcijo (marca je bil še guverner Banke Slovenije). Jazbec je kar sam obvestil javnost o sumu kaznivih dejanj in to prijavil policiji, za grožnje pa je posredno obtožil razlaščene imetnike obveznic slovenskih bank, ki so med njihovo sanacijo leta 2013 izgubili premoženje. Toda sodeč po sodbi v imenu ljudstva, ki smo jo prejeli v uredništvo, še zdaleč ni tako.

Groženj ne bi uresničil?

Obdolženi je najprej kriminalistom in nato še sodnici priznal, da je Jazbecu poslal pet sporočil SMS z grožnjami (hranimo jih v uredništvu). Razlog? Ljubosumje. Njegova nekdanja partnerica in Jazbec naj bi ljubimkala že dolgo. »Bila sta intimna partnerja že pred mojo zvezo z njo, v času, ko je obiskovala fakulteto in je bil on njen predavatelj. /. . ./ Mislim, da sta zdaj še vedno v intimni zvezi, kljub temu da je on poročen,« je dejal v izjavi kriminalistom.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Jelka Zupanič, Damjana Žišt Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 13. apr.. 2018 Stran: 2

GUVERNER BANKE SLOVENIJE

Policija ne varuje več guvernerja Boštjana Jazbeca. Mandatno-volilna komisija DZ predlagala, naj ga s 30. aprilom razreši, ker odhaja na novo funkcijo

Ko smo 20. marca poročali, da odhajajočemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu in njegovim otrokom neznanec grozi s SMS-i po službenem telefonu, zato je zaprosil za policijsko zaščito, še nismo vedeli, da jo bo tudi dobil. Včeraj pa so ljubljanski policisti zaključili kriminalistično preiskavo, povezano z grožnjami guvernerju Jazbecu.

Policija varovanja po desetem členu uredbe o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, ne opravlja več, saj je bilo v okviru kriminalistične preiskave ugotovljeno, da so razlogi za to prenehali. "Grožnje niso bile v povezavi z njegovim delom oziroma njegovo funkcijo,” so povedali na policiji. O vseh ugotovitvah bo zoper znanega osumljenca podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja grožnje. Jazbec je bil včeraj na službeni poti v Frankfurtu, na njegov odziv še čakamo. Neuradno pa naj ne bi vedel, kdo naj bi bil osumljenec. Banka Slovenija zadeve, ki je še v predkazenskem postopku, ne komentira.

Medij: Portal Plus Avtorji: Žiga Stupica Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Tor, 10. apr.. 2018

Osvetljujemo konfuzijo ustavnosodne prakse, ko gre za obravnavo Banke Slovenije in luknje slovenskih bank. Na Ustavnem sodišču je  bilo sproženih več ustavnih presoj, začetih s predlogi in pobudami vlagateljev v zvezi z odločbami Banke Slovenije iz leta 2013 in 2014 o izrednih ukrepih določenim slovenskim bankam. Odločba je neutemeljena, saj je ni mogoče preizkusiti glede ocenitve dopustnosti oziroma sorazmernosti izpodbijane zakonske ureditve, ki je uveljavila podlage za navedene ukrepe, ki so v bankah prizadeli vlagatelje. Ustavno sodišče ni dokazalo svoje trditve o tem, da ne obstaja prikrajšanje njihove zasebne lastnine in je posledično štelo zakon za dopusten, zaradi česar je odločba na ravni hipotetične dokazanosti.

Nedavno je prišlo v zadevi pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije (US), ki je v teku, do neutemeljenega sklepa številka U-I-168/17-19 z dne 20. decembra 2017 (tu). Sklep se je izdalo v postopku za oceno ustavnosti Zakona o Banki Slovenije (ZBS) in njegove novele ZBS-1C, začetem na zahtevo Banke Slovenije, ki izpodbija pristojnost Računskega sodišča za izvrševanje pregledov smotrnosti in pravilnosti poslovanja Banke Slovenije, kar lahko glede na obdobje te pristojnosti vključuje tudi odločbe o izrednih ukrepih z dne 17. in 18. 12. 2013 ter 17. 12. 2014. Ustavnosodni sklep je neutemeljen, ker se ni ugotovilo manjka zakonskega postopkovnega predpogoja in ker se zahteve Banke Slovenije po uradni dolžnosti ni zavrglo. Predhodno pa je prišlo do neutemeljene ustavnosodne odločbe številka U-I-295/13-260 z dne 19. oktobra 2016 (tu). Odločbo se je izdalo v postopku za oceno določb Zakona o bančništvu (ZBan), njegove novele ZBan-1L in Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki so podlaga odločbam Banke Slovenije iz leta 2013 in 2014 o izrednih ukrepih, postopek pa je bil začet s predlogi in pobudami številnih vlagateljev. Ustavnosodna odločba je neutemeljena, saj se ni dokazalo temeljne trditve o tem, da ne obstaja prikrajšanje zasebne lastnine vlagateljev in se je posledično štelo zakon za dopusten, zaradi česar je odločba na ravni hipotetične dokazanosti.

Konfuzija na Ustavnem sodišču pri obravnavi Banke Slovenije

Ali Ustavno sodišče lahko sprejme (namesto zavrže) zahtevo Banke Slovenije v zadevi U-I-168/17-19? Lahko, toda pod strogim postopkovnim pogojem, ki v zadevi ni izpolnjen. Temeljni pogoj za sprejem (ali zavrženje) zahteve Banke Slovenije za oceno ustavnosti zakona je v določilu 162. člena Ustave Republike Slovenije, da
 
(1.) "postopek pred ustavnim sodiščem ureja zakon" ter da
 
(2.) "predlagatelje zahteve za začetek postopka pred ustavnim sodiščem določa zakon".
 
To vodi v postopkovni pogoj iz 7. alineje 1. odstavka 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču, po katerem lahko z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti "Banka Slovenije in Računsko sodišče, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodita".

Pogoj za sprejem zahteve Banke Slovenije je torej to, da "nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodi", kar v sklepu U-I-168/17-19 ni izpolnjeno. Ustavno sodišče namreč v razdelku B.-I. obrazložitve sklepa U-I-168/17-19 najprej meni, da Banka Slovenije izpodbija pristojnost Računskega sodišča za izvrševanje pregledov smotrnosti in pravilnosti poslovanja Banke Slovenije za obdobje pred uveljavitvijo novele Zakona o banki Slovenije ZBS-1C (op. a.: skladno z njenim 3. členom je ZBS-1C uveljavljena z 21. 10. 2017), nato pa se ob sklicevanju na 8. točko obrazložitve odločbe številka U-I-283/00 z dne 13. 9. 2001 neutemeljeno navede, da "ni dvoma, da so izpolnjeni pogoji iz sedme alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču".

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 27. mar.. 2018 Stran: 2

Bančne razlastitve Štiri leta po sanaciji še brez pravnih podlag za tožbe - Ministrstvo za finance poravnavi ni naklonjeno 

Ljubljana - Ker poslanci do konca mandata te vlade ne bodo sprejeli zakona o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, utegne to postati ena od predvolilnih tem. Pri tem se odpirajo razmišljanja, ali po več kot štirih letih ne bi bila boljša poravnava, za kar se zavzemajo tudi pri predsedniku republike. 

Naj spomnimo: v zadnji sanaciji bank konec leta 2013 in jeseni 2014 je bilo razlaščenih okoli 100.000 delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic šestih bank. Delničarji so z izbrisom izgubili 381 milijonov, lastniki podrejenih finančnih instrumentov pa 582 milijonov evrov premoženja. 

Ustavno sodišče je nato jeseni 2016 presodilo, da ukrepov na podlagi z odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih ni mogoče izpodbijati, da pa je treba razlaščencem pri tem v šestih mesecih zagotoviti učinkovito pravno varnost za vložitev odškodninske tožbe. 

A leto in pol po odločitvi ustavnega sodišča državni zbor še vedno ni sprejel zakona o pravnem varstvu; vlada ga je pripravila, a ga poslanci zaradi številnih pripomb in nedodelanosti niso obravnavali. To pomeni, da bo o njem najbrž odločal šele novi sklic parlamenta in da bodo razlaščenci pravno podlago za tožbe v najboljšem primeru dobili šele pet let po izbrisu. Kdaj bi se lahko te odškodninske tožbe končale, pa si ne upa napovedati nihče. 

Za so mali in veliki 

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Klemen Košak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 23. mar.. 2018 Stran: 3

FINANCE / SANACIJA BANK

Predsednik države Borut Pahor in nj*egov svetovalec France Arhar se zavzemata, da bi spor o domnevnem oškodovanju pri sanaciji bank rešili s poravnavo. To je mogoče razumeti tudi kot namero, da bi se Pahor izognil odgovornosti za bančno luknjo, se je odzval guverner Boštjan Jazbec.

Včeraj je Delo poročalo, da je predsednik države Borut Pahor zavzel stališče o rešitvi spora glede »bančnih izbrisov«, ki so bili del sanacije bank v letih 2013 in 2014 Pahor se namreč zavzema, da bi se država oziroma Banka Slovenije poravnala z razlaščenimi imetniki kvalificiranih obveznosti bank, tako imenovanimi podrejenci.

Dolgotrajni postopki

V imenu predsednika je njegov svetovalec, nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar zapisal, da se jim zdi zelo zanimiva ideja o iskanju zunajsodne poravnave. »Kazalo bi jo dodatno analizirati in proučiti ter primerjati z rešitvami v nekaterih drugih državah,« je zapisal v pismu, ki so ga iz predsednikovega urada poslali društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). Arhar je pojasnil, da bodo morali tožniki v sodnih postopkih dokazati, da bi bili v stečajih bank manj oškodovani, kot so bili v dejanski sanaciji. »Taka 'probatio diabolica' bo zahtevala dolgotrajne sodne postopke s sodelovanjem različnih domačih in tujih strokovnjakov, z vedno prisotnim dvomom o realni vrednosti takih ocen in odločitev,« je pojasnil. Po njegovem mnenju lahko postopki trajajo več desetletij.

Včeraj je Arhar dejal, da bi bila poravnava razumna, o izvedbi pa še niso govorili. Radio Slovenija je poročal, da se omenja od 50 do 80-odstotna poravnava. MDS sicer predlaga dve različni odškodninski shemi, eno za poučene in drugo za nepoučene vlagatelje, tudi oni pa niso navedli številk. Sodni postopki so trenutno zamrznjeni, saj je ustavno sodišče naložilo politikom, naj »podrejencem« zagotovijo učinkovito sodno varstvo, vendar se sprejem zakona odmika. V društvu navajajo, da Sloveniji grozi tožbeni zahtevek v višini 600 milijonov evrov, na katerega se je v štirih letih že nabralo 200 milijonov evrov zamudnih obresti.

Jazbec ugiba o Pahorjevih motivih

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Pon, 19. feb.. 2018

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in njegov grški kolega Janis Sturnaras od minulega vikenda nista več edina guvernerja centralnih bank območja evra in člana sveta Evropske centralne banke (ECB), ki sta se znašla v preiskavi nacionalnih organov odkrivanja in pregona.

Latvijski urad za boj proti korupciji je namreč v soboto aretiral guvernerja tamkajšnje centralne banke Ilmārsa Rimšēvičsa. 

Preiskali so tako njegovo pisarno kot domovanje. Osumljen je korupcijskih kaznivih dejanj, pri čemer za zdaj ni uradno znano, za katere posle je šlo. Njegov odvetnik je pridržanje označil za nezakonito dejanje. Zatrdil je, da se sumi kaznivih dejanj, ki jih očitajo guvernerju, nanašajo na kazniva dejanja iz preteklih let. 

Preiskovalci so Rimšēvičsa zasliševali več kot osem ur, še vedno pa je v pridržanju.

Bančnim aferam v Latviji ni videti konca

Aretacija guvernerja latvijske centralne banke je le ena od afer, ki v zadnjem obdobju pretresajo latvijski bančni sistem. Ta že vrsto leto velja za kanal, prek katerega v Evropo prihaja denar iz spornih poslov ruskih oligarhov in mrež za pranje denarja s področja nekdanje Sovjetske zveze. 

Latvijske banke so imele pomembno vlogo tudi v aferi Landromat, ki jo je leta 2014 razkrila mednarodna mreža preiskovalnih novinarjev (OCCRO). Med letoma 2011 in 2014 je 19 bank v Rusiji s transakcijami s 732 bankah v 96 državah oprali za skoraj 21 milijard dolarjev denarja. 

So latvijske banke ob Rusih uporabljali tudi Severni Korejci?

Prejšnji teden pa je ameriško finančno ministrstvo zahtevalo prepoved poslovanja tretje največje latvijske banke ABLV s subjekti ameriškega finančnega sistema. V Washingtonu zatrjujejo, da je prek te banke potekalo financiranje severnokorejskega raketnega programa. V ABLV so to zanikali. 

Kljub temu je ECB prav danes že omejila finančno poslovanje banke. Po informacijah iz Latvije preiskava zoper guvernerja ni povezana s posli banke ABLV.

Po osmih urah preiskave v prostorih latvijske centralne banke so guvernerja Ilmārsa Rimšēvičsa odpeljali v pridržanje.

Kaj je bilo pri aretaciji v Latviji drugače kot v Sloveniji

Med pridržanji guvernerjev v Latviji in Sloveniji je mogoče opaziti več pomembnih razlik.

1) Latvijski politični vrh je tamkajšnjega guvernerja skoraj soglasno pozval k odstopu.

Predsednik latvijske vlade Maris Kučinskis je izjavil, da bi po tako hudih obtožbah latvijski guverner moral odstopiti. Na očitke guvernerjevih odvetnikov je odgovoril, da v tem trenutku ni nobenih dvomov v pristranskost preiskovalcev. 

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Banke Datum: Pet, 15. dec.. 2017

Ustavni sodniki prvič o zakonu, ki dovoljuje revizijo centralne banke

Ljubljana - Ustavni sodniki so včeraj presojali, ali bi računsko sodišče s pregledom v Banki Slovenije tej in celo državi res lahko povzročilo tako težko popravljive posledice, da bi izvajanje zakona do končne odločitve o morebitni protiustavnosti zadržali. Državni zbor in vlada za to ne vidita razloga.

Zakon o Banki Slovenije, ki računskemu sodišču omogoča revizijo centralne banke, je ta takoj ob uveljavitvi poslala v presojo ustavnemu sodišču. Čeprav so pooblastila računskega sodišča v zakonu o Banki Slovenije zelo omejena - zakon izrecno navaja, da revizija ne bo zajemala praks nadzora Banke Slovenije, izjema so le tiste, ki jih je Banka Slovenije izvajala do novembra 2014 (takrat je nadzor prevzela ECB) in ki so vodile v porabo proračunskih sredstev - so v Banki Slovenije prepričani, da bi bil to nedopusten poseg v njihovo samostojnost. Ustavnemu sodišču so zato predlagali tudi zadržanje izvajanja zakona do končne določitve. Sodišče je presojo zakona uvrstilo na dnevni red včerajšnje seje, ali so ustavni sodniki sprejeli tudi že kakšno odločitev, pa ni znano.

Ne vsebina, že sama revizija problem

Poročali smo že, da je ena največjih težav za Banko Slovenije očitno možnost priporočila, ki ga lahko po opravljeni reviziji izda računsko sodišče. Priporočila nimajo nobenih pravnih posledic, kar jih v centralni banki skrbi, pa so pričakovanja, ki bi jih računsko sodišče s temi priporočili lahko ustvarilo. S svojimi usmeritvami - tako priporočila vidijo v Banki Slovenije - bi lahko, opozarjajo v predlogu za ustavno presojo, ne glede na to, da jim priporočil ni treba upoštevati, poseglo v konkretne postopke nadzora in opravljanja konkretnih nadzorniških funkcij. Kot je mogoče razbrati iz odgovorov Banke Slovenije na mnenje državnega zbora in vlade - ta ne delita bojazni Banke Slovenije - v resnici ni pomembna vsebina revizije in samih ugotovitev računskega sodišča. Prepričani so, da bi težko popravljive posledice nastale že s samim začetkom revizije.

Vse bojazni vodijo v leto 2013

Nobenega dvoma ni, da je namen pooblastila za revizijo Banke Slovenije, ki ga zakon daje računskemu sodišču, omogočiti podlago za pregled praks nadzora iz sanacije bančnega sistema leta 2013. Težava, ki jo ima pri tem Banka Slovenije, se nanaša predvsem na to, kako bi morebitne nepravilnosti, ki bi jih ugotovilo računsko sodišče, vplivale na sodne postopke. »Jasno je, da lahko ima mnenje katerega koli državnega organa o tej problematiki [to je sanaciji bančnega sistema v letu 2013] prejudicialne posledice v kasnejšem sodnem postopku«, ki ga mora država zagotoviti lastnikom izbrisanih podrejenih obveznic. Spomnimo, gre za zahtevo ustavnega sodišča, da se bančnim razlaščencem zagotovi možnost učinkovitega pravnega varstva glede izdanih odločb Banke Slovenije.