Zavarovalnica Triglav

Polet Gorenja in izjemnih dividendnih donosov

Medij: Delo (Posel & denar) Avtorji: Grega Meden Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 04. jun.. 2018 Stran: 12

Domači trg Prevzemi in dividende bodo na trg prinesli dodatno likvidnost

Tisti vlagatelji, ki so v predvolilnih tednih pričakovali brezveterje na domačem kapitalskem trgu, so se nekoliko ušteli, saj je pomlad prinesla prevzemno ponudbo za delnice Gorenja. Kitajski Hisense je v preteklih dveh tednih dodobra vznemiril trgovanje z delnicami velenjskega proizvajalca bele tehnike. Kmalu po objavi namere so Kitajci začeli na borzi kupovati delnice malih delničarjev in institucionalnih vlagateljev.

V nekaj dneh so po cenah, malenkost nižjih od prevzemnih 12 evrov, kupih malo manj kot 33 odstotkov vseh delnic. Nenavaden manever, ki ga v preteklosti nismo prav pogosto videli, saj je bila v zraku očitno bojazen pred konkurenčno (cenovno višjo) prevzemno ponudbo. Ta poteza je prodajalcem delnic prinesla okoli 90 milijonov evrov, medtem ko bodo preostali prodajalci denar dobili šele po koncu prevzemne ponudbe na začetku julija.

Poletje na ljubljanski borzi bo tako nenavadno živahno, saj bodo poleg kupnine za Gorenje vlagatelji na svoj račun dobili še več deset milijonov evrov letošnjih dividend. Zelo visoka likvidnost bo ob predpostavki mirnih globalnih trgov blagodejno vplivala na cene domačih delnic. Še posebno zato, ker so delnice v primerjavi z razvitimi trgi precej podcenjene, napovedana gospodarska rast Slovenije in naših izvoznih trgov pa ostaja razmeroma visoka.

Postal druga naj večja zavarovalnica

Medij: Vestnik Murska Sobota (Gospodarstvo) Avtorji: Adriana Gašpar Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 31. maj. 2018 Stran: 7

Generali prevzel Adriatic Slovenico 

Skupina KD Group finančna družba, d. d., Adriatic Slovenico prodala za 245 milijonov evrov 

Generali CEE Holding B. V. in skupina KD Group finančna družba, d. d., sta sklenila dogovor o pridobitvi 100-odstotnega lastniškega deleža v Adriatic Slovenici, d. d., so sporočili iz zavarovalnice Generali, ki je, kot pravijo, del neodvisne italijanske skupine z močno prisotnostjo v mednarodnem prostoru. 

Dogovor morajo sicer potrditi še regulativni organi. S prevzemom Adriatic Slovenice pa postaja Skupina Generali druga največja zavarovalnica na slovenskem trgu, takoj za zavarovalnico Triglav. Poleg slovenske Adriatic Slovenice Generali prevzema še na Poljskem Concordio Poland, ki ima sedež v Poznanu in 14 podružnic po Poljskem. 

Adriatic Slovenka je s skoraj 15-odstotnim tržnim deležem tretja največja zavarovalnica v Sloveniji. Ima več kot 500 tisoč strank in 1,7 milijona zavarovalnih polic. Po celotni državi ima razvejano prodajno mrežo s 373 prodajnimi mesti. Kaj prevzem pomeni za poslovalnice in zaposlene, za zdaj še ni znano. Smo pa neuradno izvedeli, da zaposleni o prevzemu prej naj ne bi bili obveščeni, da pa imajo za zdaj navodila, da delajo tako, kot da prevzema ne bi bilo. 

Prevzemni vrtiljak

Medij: Večer (Pogledi) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 25. maj. 2018 Stran: 19

Že nekaj časa smo v Sloveniji priča velikim premikom na bančno-zavarovalniškem parketu. Pravzaprav se je pričelo leta 2013 z večmilijardno bančno sanacijo in grožnjo Sloveniji z evropsko trojko. No, danes je že mogoče videti, da so bile največje slovenske banke, kot so NLB, Nova KBM in Abanka z Banko Celje, preveč dokapitalizirane, zato že sproščajo rezervacije in svojim (novim) lastnikom izplačujejo zajetne dividende. Številni mali delničarji in predvsem slovenski institucionalni investitorji pa so z ukrepom Banke Slovenije pred slabimi petimi leti ostali brez svojih delnic in podrejenih obveznic. Ti iz tega naslova ne prejemajo nikakršnih dividend in ne obresti, so pa mnogi vložili tožbe, a epiloga teh še niso dočakali.

Sprva je Abanka prevzela Banko Celje, združeni pa naj bi šli v prodajo prihodnje leto, podobno velja tudi za največjo slovensko banko NLB. To so prizadele še tožbe nekdanjih hrvaških varčevalcev v stari Ljubljanski banki, in kot je nedavno opozoril ekonomist Franjo Štiblar, po rodu Mariborčan in tudi prvi nadzornik hitro rastoče Delavske hranilnice, je terjatev do (nekdanjih) hrvaških podjetij za milijardo evrov več kot dolgov prebivalstvu, pa se to ne izpostavlja dovolj. Po drugi strani je Slovenija, vsaj na papirju, suverena država in ji je NLB po državni pomoči v obliki dokapitalizacij izplačala že veliko dividend, zato vztrajanje Bruslja in s tem popuščanje Ljubljane pri prodaji največje slovenske banke ni povsem razumljivo. In to po tem, ko je bila ameriškemu finančnemu skladu Apollo in EBRD za bagatelo oziroma 250 milijonov evrov prodana Nova KBM, ki je pripojila še PBS in Raiffeisen banko. Za slednjo se sicer govori, da bo po očiščenju poslovanja Nove KBM preko avstrijske matice kupila to bančno skupino nazaj. Banka Koper pa je, tako kot od srede koprski Adriatic Slovenka, že v italijanskih rokah, Nova KBM bi lahko pristala v avstrijskih, kar je za omenjeni obmejni območji, ki lastniško ne bosta imeli več svojih finančnih institucij, lahko problematično.

Podaljšek za prevzem Gorenjske banke

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 17. apr.. 2018 Stran: 5

SKUPŠČINA SAVE

Na skupščini Save so delničarji srbski Al K banki podaljšali rok za predložitev soglasij srbske in Evropske centralne banke za prevzem Gorenjske banke. Hkrati so zavrnili predlog dokapitalizacije Save. Sveža sredstva je Sava nameravala porabiti za že dlje časa načrtovani prevzem Hotelov Bernardin.


Na včerajšnji skupščini so lastniki Save srbski AIK banki podaljšali rok za predložitev potrebnih dovoljenj za prevzem Gorenjske banke do konca aprila. Takrat se izteče skrajni rok, do katerega bi morala biti na podlagi prodajnega sporazuma prodaja 55 odstotkov delnic Gorenjske banke končana. Za nakup tega paketa delnic je AIK banka, ki ji je v preteklosti uspelo pridobiti že 2l-odstotni lastniški delež Gorenjske banke, pred nekaj meseci oddala najvišjo ponudbo v višini 298 evrov za delnico.

Podaljšek AIK banki predlagali na SDH

Predlog za podaljšek roka so na SDH pod vodstvom predsednice uprave Lidie Glavina utemeljili s tem, da je AIK banka za to zaprosila, da bi bilo v korist Save, da se delnice Gorenjske banke prodajo, saj bi se tako lahko razdolžila, in da je prodaja nujna, ker predstavlja enega od ključnih ukrepov za poplačilo upnikov iz prisilne poravnave leta 2016.

Dovoljenja srbske in Evropske centralne banke (ECB) bi morala AIK banka, tako kot so na januarski skupščini odločili lastniki Save, 37,65-odstotne lastnice Gorenjske banke, predložiti že sredi marca. To se ni zgodilo. Takrat so v srbski centralni banki pojasnili, da AIK banka nima potrebnega soglasja za prevzem Gorenjske banke. Na vprašanje, ali so AIK banki zdaj dovolili prevzem Gorenjske banke, v srbski centralni banki včeraj niso odgovorili. Tako srbska kot Evropska centralna banka sta v preteklosti sicer že soglašali, da AIK banka lahko lastništvo v Gorenjski banki zviša na več kot 50 odstotkov, a se je veljavnost dovoljenja iztekla februarja letos. Poleg Save delnice Gorenjske banke v paketu prodajata še Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Zavarovalnica Triglav.

V Telekomu ni prostora za dejavnosti z izgubo

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 13. jun.. 2017 Stran: 10

Pogovor z Nado Drobne Popovič, članico uprave SDH 

Spregovorila je o energetiki, Telekomu, Luki Koper in usodi holdinga. 

Ljubljana - SDH upravlja slabih 12 milijard evrov premoženja, čista dobičkonosnost pa je lani po prvih ocenah dosegla več kot pet odstotkov. Dovolj, da bo SDH obstal? »Ne bi želeli, da se portfelj zmanjšuje, prehaja na ministrstva, ker ta decentralizacija, nepreglednost in nejasen sistem upravljanja nas lahko pripeljejo tja, kjer smo nekoč že bili, ko rezultati niso bili ravno najboljši,« pravi članica uprave SDH Nada Drobne Popovič. 


Koliko znaša knjigovodska vrednost premoženja, ki je v upravljanju SDH, in koliko donos na kapital? 

Skupna vrednost kapitalskih deležev v neposredni lasti RS in SDH je konec leta 2015 znašala 11,6 milijarde evrov in se povečuje. Čista dobičkonosnost lastniškega kapitala se je prav tako povečala, in sicer za 2,9 odstotne točke v letu 2015, kar je znašalo 4,7 odstotka, in gre za izjemen napredek, saj je v preteklosti znašala dober odstotek. Gre za rezultate na podlagi konsolidiranih izkazov vseh skupin družb, ki jih imamo v upravljanju, torej portfelja RS in SDH. Prvi interni izračuni za lani so pokazali, da bodo rezultati za leto 2016 še boljši in da govorimo o povprečni več kot petodstotni čisti dobičkonosnosti lastniškega kapitala v družbah, ki jih imamo v upravljanju. 

Skoraj tretjino knjigovodske vrednosti premoženja predstavljajo naložbe v energetiki in večina te je za državo strateškega pomena. 

Novi nadzorniki, dividenda enaka kot lani

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: G.R., (Ba.Pa.) Teme: Rajko Stanković Datum: Sre, 31. maj. 2017 Stran: 8

Zavarovalnica Triglav Delničarji bodo dobili po 2,5 evra bruto za delnico - Lani za 29 odstotkov več čistega dobička 

Ljubljana - Delničarji Zavarovalnice Triglav so na včerajšnji skupščini odločili, da se za dividende nameni 56,8 milijona evrov bilančnega dobička oziroma 2,5 evra bruto za delnico. Obenem so imenovali tudi nove člane nadzornega sveta, saj sedanjim, predstavnikom delničarjev, 12. junija poteče mandat. 


Zavarovalnico Triglav bodo po novem nadzirali Nataša Damjanovič iz Abanke, Žiga Škerjanc iz SDH, Andrej Andoljšek iz Gorenjske banke in Milan Tomaževič, upokojenec, sicer pa nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav. Mariu Gobbu iz svetovalnega podjetja Access Corporate Finance Partners iz Londona, ki je že doslej nadziral zavarovalnico, pa so zaupali še en štiriletni mandat. 

Doslej so zavarovalnico nadzirali Dubravko Štimac, Mario Gobbo, Gregor Rok Kastelic, Rajko Stankovič in Matija Blažič. 

O preostalem dobičku v naslednjih letih 

Na skupščini so delničarji soglašali, da se od 82,4 milijona evrov bilančnega dobička za leto 2016 nameni za izplačilo dividend 56,8 milijona evrov. V naslednjih letih pa se bo odločalo o preostalih 25,6 milijona evrov. Dividenda za delnico je enaka kot lani, in sicer 2,5 evra bruto, prejeli jo bodo delničarji, ki bodo 15. junija vpisani v delniško knjigo. 

Zavarovalnica Triglav je preteklo leto končala s 75,3 milijona evrov čistega dobička, kar je 29 odstotkov več kot leto prej. Obseg zbranih premij se je povečal za odstotek na 593 milijonov evrov. Skupina Triglav, v kateri so še zavarovalnice na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Srbiji in Makedoniji, je obseg zbranih premij povečala za dva odstotka na 936 milijonov evrov. 

Dobiček bo med 70 do 80 milijoni 

Med nadzorniki Triglava tudi šef Gorenjske banke

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Rajko Stanković Datum: Sre, 31. maj. 2017 Stran: 5

Delničarji Zavarovalnice Triglav bodo po včerajšnji skupščini prejeli dividende v višini 2,50 evra bruto na delnico. Med novoimenovanimi nadzorniki naše največje zavarovalnice sta tudi Andrej Andoljšek, prvi mož Gorenjske banke, in nekdanji šef Zavarovalnice Triglav Milan Tomaževič.


Ker se sedanjim petim članom nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav čez približno dva tedna izteče mandat, so delničarji na včerajšnji skupščini imenovali nove nadzornike. To so: Nataša Damjanovič, izvršna direktorica Abanke za poslovanje s prebivalstvom, mednarodni svetovalec Mario Gobba, Žiga Škerjanec, pravnik v SDH, sicer pa nadzornik v Luki Koper in nekdanji član nadzornega sveta Heliosa, ter Andrej Andoljšek, predsednik uprave Gorenjske banke, in Milan Tomaževič, nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, štiriletno mandatno obdobje novi člani nadzornega sveta nastopijo 12. junija. Takrat se namreč izteče mandat dosedanjim članom nadzornega sveta, predstavnikom delničarjev, in sicer Dubravku Štimcu, Mariu Gobbu, Gregorju Roku Kastelicu, Rajku Stankoviču in Matiji Blažiču. Igorju Stebernaku, prvemu nadzorniku zavarovalnice, se mandat izteče šele junija 2020, med nadzorniki pa so še trije zaposleni. 

Odpravi neustavnosti očitajo neustavnost

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 13. apr.. 2017 Stran: 3

Pripombe na predlog zakona Zavarovalnice napovedujejo uporabo vseh pravnih sredstev - Mali vlagatelji so za sporazumno poravnavo

Ljubljana - Predlagane rešitve so neustavne in omejujejo sodno varstvo oškodovanih vlagateljev, med drugim izhaja iz pripomb, ki jih je ministrstvo za finance prejelo na predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Rok za pripombe se izteče danes.


Predlog omenjenega zakona naj bi na podlagi odločbe ustavnega sodišča razlaščencem zagotovil učinkovito pravno varstvo. Predlog predvideva, da lahko lastniki podrejenih finančnih instrumentov in delnic šestih saniranih bank pričakujejo odškodnino, če bo sodišče ugotovilo, da so bili na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije za posamezno banko ne bi izrekla izrednega ukrepa. O tem bo presojalo sodišče, pri čemer bo morala Banka Slovenija dokazati, da je pri izreku izrednega ukrepa ravnala skrbno. Pri tem se bodo postopki po bankah združevali, skupaj pa je bilo izbrisanih za 960 milijonov evrov obveznosti.

Ministrstvo je po naših informacijah do včeraj prejelo pripombe do desetih deležnikov. Pripombe na predlog zakona je skupaj poslalo tudi deset večjih lastnikov izbrisanih podrejenih obveznic in delnic bank, ki so skupaj ostali brez 90 milijonov evrov naložb po nominalni vrednosti, to so Sava Re, Zavarovalnica Triglav, Adriatic Slovenka, Prva, Skupina Prva, Sava pokojninska družba, KBM Infond, Hranilnica Lon, KD Skladi in Fondi Slloveno - Kosovar i Pensioneve.

Favoriziranje položaja Banke Slovenije

Kot navajajo, predlog ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva, saj da že v izhodišču daje prednost statusu Banke Slovenije. Moti jih, da predlog ne dopušča ugotavljanja, ali so bili sploh podani pogoji za izrek izrednega ukrepa. Menijo, da predlagana rešitev onemogoča sodno preverbo številnih podatkov in indicev, iz katerih izhaja, da so bili izračuni kapitalskega stanja v bankah, ki so bili podlaga za izredne ukrepe, narejeni na podlagi metodologije, ki ni bila v skladu z mednarodnimi standardi bančnega nadzora, in da so bili izrečeni izredni ukrepi nepotrebni. Omenjeni vlagatelji napovedujejo, da bodo, ce država ne bo zagotovila ustreznih zakonskih podlag, uporabili vsa pravna sredstva za zaščito svojih interesov.

Vroče v Mlinotestu

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 02. sep.. 2016 Stran: 6

Predsednik VZMD Kristjan Verbič trdi, da bodo v prevzemnem postopku oškodovani mali delničarji, novi večinski lastniki Mlinotesta to zanikajo in Verbiča obtožujejo finančnega izsiljevanja

Včeraj je potekla prevzemna ponudba za ajdovski Mlinotest in njegovih 627 delničarjev. Družbe Mlino, Vipa Holding v likvidaciji (ta je v 79,51-odstotni lasti družbe Mlino) in občina Ajdovščina so v začetku avgusta podale prevzemno ponudbo za preostalih 22,53 odstotka delnic Mlinotesta, ki jih še niso posedovale. Ker niso imele želje po povečanju lastništva, so prevzemnice ponudile vsega 1,1 evra na posamezno delnico - na Ljubljanski borzi je delnica vredna 3,8 evra. Kljub temu pri tem niso kršile prevzemne zakonodaje, saj je ajdovska občina delnice Mlinotesta po 4,36 evra kupila marca lani, usklajeno pa so z družbo Mlino pričeli delovati 30. junija letos in je vmes minilo več kot zahtevanih leto dni.

ATVP preverja očitke obeh strani

Največji lastnik Mlina, ki bo tudi plačal vse v prevzemu pridobljene delnice, je tričlanska uprava Mlinotesta (David Nabergoj, Danilo Kobal, Matic Majcenovič, slednji s podjetjem Evklid skupaj s partnerico Karmen Dietner, sicer predsednico uprave pokojninske družbe A), ki ima v lasti 53,69 odstotka Mlina, ta pa tudi prek Vipa Holdinga v likvidaciji večino lastništva v Mlinotestu. Vrednost ponujene cene v prevzemu je bistveno nižja od knjigovodske vrednosti delnice dobrih 10 evrov, poleg tega je bila letos izplačana dividenda 0,43 evra bruto na delnico. Samo letos so v Mlinotestu dosegli okrog pol evra čistega dobička na delnico, kar pomeni, da bi bila bolj realna prevzemna cena med 5 in 10 evri za posamezno delnico. Iz krogov blizu vodstva Mlinotesta smo izvedeli, da je bil v prevzemu ponujen tako nizek znesek, ker želijo odkupiti čim manj delnic, saj že imajo statutarno 75-odstotno lastništvo, za odkup preostalih delnic pa prevzemniki niti naj ne bi imeli denarja. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bodo lahko omogočili razvoj Mlinotesta, ki je po prodaji Žita hrvaški Podravki največje mlevsko in pekovsko podjetje v slovenski lasti.

Unior potem, ko odide turizem

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Brane Piano Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 09. jun.. 2016 Stran: 9

Prestrukturiranje Skoraj polovični državni delež bodo laže unovčili, če bodo prej prodali Roglo, Zreče in Krvavec

Zreče - »Za prodajo večinskega deleža Uniorja bo skupaj z Uniorjevim programom Turizem težko najti strateškega kupca,« pravi predsednik Uniorjevega nadzornega sveta Branko Pavlin. Zato so v Uniorju ponovno začeli priprave na prodajo hčerinske družbe RTC Krvavec in svoje turistične divizije, ki jo pod blagovno znamko sestavljata Rogla in Terme Zreče.

V Uniorju pravijo, da jih k prodaji turističnega dela zavezuje tudi pogodba iz leta 2013 z bankami upnicami o finančnem prestrukturiranju družbe, k prodaji pa so lanskem poskusu, ko niso prejeli primernih ponudb, ponovno pristopili v teh dneh. Pavlin dodaja, da so naročili študijo o tem, ali za nakup obstaja interes, in o tem, kako bi bilo najbolje prodajo voditi - z mednarodnim razpisom ali kako drugače. Če že niso na trgu, so razmere za prodajo boljše od lanskih v Uniorju samem, saj jim obljube bankam po omenjeni pogodbi uspeva izpolnjevati.

Zmanjšanje zadolženosti še dosegljiv cilj

Po prvih treh mesecih leta 2016 je matična družba Unior v primerjavi z letom dni prej namesto lanskih 138,3 milijona evrov zadolžena za 120,8 milijona evrov, skupina Unior pa namesto 151,3 milijona evrov za 127,8 milijona evrov. Bilančna izguba Uniorja pa se je s predlanskih 19,6 milijona evrov lani zmanjšala za šest milijonov evrov. Pavlin omenja le težavo, da dolgovi niso bili najeti po dejavnostih in tako so tudi posojila iz preteklosti za razvoj turizma v isti vreči.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.