Nova KBM

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Po svetu Datum: 20. 01. 2016 Stran: 7

Medtem ko smo imeli Slo venci z reševanjem bank zgolj milijardne stroške, je Islandija svoje banke najprej pustila propasti in jih nato pod ržavila, sedaj pa snuje prodajo, od katere bo del dobička razdelila med državljane

Slovenski davkoplačevalci še danes plačujemo ceno drage (in pozne) sanacije našega bančnega sistema, v katerega smo zmetali 4,5 milijarde evrov. Pa od tega do danes nismo imeli kaj dosti, saj banke še zmeraj ne posojajo denarja, stisk varčevalnih ukrepov okoli denarnic pa še tudi ni povsem popustil. Povsem drugače so ravnali v Islandiji, kjer je država pri reševanju svojega gospodarstva ubrala bistveno bolj pravično pot - ki jo je v rekordnem času popeljala do okrevanja.

Ko je leta 2008 otoško državo zajela finančna kriza, se je zdelo, da ji ni pomoči; stanje je bilo neprimerno slabše kot v Sloveniji. Po sprostitvi bančnih pravil so se njene banke pričele zadolževati brez vsake mere - in se tako napihnile, da so postale neobvladljive, saj je njihova bilančna vsota devetkrat presegla znesek BDP celotne države. Ta tako ni imela prav nobene možnosti, da bi banke izvlekla iz težav, ko je udarila recesija; preprosto ni imela dovolj denarja. Zato je islandska vlada storila nekaj, ob čemer je finančnike in neoliberalne politike po vsem svetu oblil hladen pot: pustila je, da so banke preprosto propadle.

Vikingi ostanejo pokončni

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 12. 2015 Stran: 9

Letni načrt upravljanja Opozarjajo na nekatera neizvedljiva določila - Vlada je sprejela tudi merila zaposlovanje holdinga

Ljubljana - Slovenski državni holding (SDH) v letnem načrtu upravljanja naložb za prihodnje leto opozarja na neizvedljivost nekaterih določil strategije upravljanja državnih naložb, ki so se kot problematična izpostavljala že ob njenem sprejemanju.

SDH v letnem načrtu upravljanja naložb, ki smo ga pridobili, navaja, da bo pri razpolaganju z naložbami zasledoval najvišjo kupnino. Pri tem opozarja na težave glede zagotavljanja preprečevanja koncentracije lastništva - posamezni delež ne sme preseči državnega - v petih družbah. SDH namerava takšno določilo vnesti v statut NLB, kjer je država edina lastnica. Za Petrol predlaga določeno spremembo določila zakona o javnih financah, ki predvideva, da zasebni vlagatelj v družbi ne more preseči 25-odstotnega deleža brez soglasja vlade. Kasneje bi to uredil še v statutu družbe.

Omejitev je neuresničljiva

Medij: Svet24 Avtorji: STA,B.B. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 12. 2015 Stran: 9

»Prišla sta tudi predsednik sindikata SKEI Kovinoplastike Lož iz Loške doline in predsednik sindikata Akripola. Presenetljivo pa je bilo, da na srečanju, kljub napovedi v medijih, ni bil navzoč predsednik sindikata SKEI Trimo. Od občinskih svetnikov Občine Trebnje so bili navzoči le trije,« je udeležbo na shodu komentiral predsednik trebanjskega odbora DSD Gregor Kaplan.

»Po shodu je bilo tudi srečanje s predsednico sveta delavcev Trima in predsednikom sindikata Akripola. Prav svet delavcev bo imel v prihodnjih dneh ključno vlogo pri reševanju nastalih razmerje dejal Kaplan.

Potem ko je 1. decembra potekala javna obravnava na tematiko bančnih izbrisov na sodišču Evropske unije (EU) v  Luksemburgu, bo v četrtek, 18. februarja 2016 (ob 9.30 uri) generalno pravobranilstvo sodišča predstavilo svoje sklepne predloge na javni obravnavi Sodišča EU. V Društvu MDS upamo, da bo za tem kar najhitreje sledila sklepna odločitev Sodišča EU, zatem pa še odločitev slovenskega Ustavnega sodišča, ki z oznako absolutne prednosti o zadevi odloča od decembra 2013 dalje (za primere izbrisov v NLB, d.d., Novi KBM, d.d., Abanki Vipa, d.d., Factor banki, d.d. in Probanki, d.d.) ter od decembra 2014 dalje (za primer izbrisa v Banki Celje, d.d.).

Ljubljana, 8. december 2015

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra,Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 08. 12. 2015 Stran: 3

Veselijo podatki o optimizaciji poslovanja, na drugi strani sence dvoma nad čistim poslovnim izidom

Še pomnite državne milijarde, vbrizgane v NLB, NKBM in Abanko? Dve leti je že od tega. Vas zanima, kako v bankah ravnajo z vašimi milijardami?

Najprej spomnimo, kaj se je zgodilo 18. decembra 2013:

• dokapitalizacija NLB v vrednosti 1,551 milijarde evrov (od tega 1,14 milijarde evrov v gotovini in 410 milijonov v obveznicah RS);
• dokapitalizacija NKBM v vrednosti 870 milijonov evrov (od tega 620 milijonov v gotovini in 250 milijonovvobveznicahRS);
• dokapitalizacija Abanke s 348 milijoni evrovgotovine.

Vse omenjene banke so dve leti po sanaciji znižale stroške poslovanja, okrepile kapitalsko ustreznost, izboljšale obrestno maržo ter se vrnile k dobičku. Pa vendar nas preteklost uči, da vsaj nekaj dvoma po treh četrtletjih rezultatov ne škodi. Državne banke so vselej konec leta oblikovale visoke rezervacije in slabile svoj kreditni portfelj, kar je vodilo v poslabše vanje poslovnega izida.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 02. 12. 2015 Stran: 3

Evropsko sodišče Obvezniški osmoljenci zadovoljni z obravnavo

Ljubljana - Popoln izbris podrejenih finančnih instrumentov in obveznic slovenskih bank ne bi bil potreben. Tako so po včerajšnji ustni obravnavi na evropskem sodišču zatrjevali razlaščenci in njihovi zastopniki. Odvetnik Banke Slovenije Roland Grilc je ugotavljal, da se tehtnica še ni nagnila na nobeno stran.

Nase ustavno sodišče je namreč pred odločitvijo, ali so določeni členi zakona o bančništvu, ki so bili podlaga za izbris podrejenih obveznic in delnic šestih bank, skladni z ustavo, za odgovore na sedem vprašanj prosilo evropsko sodišče. Na tehtnici je izbris 600 milijonov evrov vrednih podrejenih obveznic in še delnice podržavljenih bank. Na obravnavi je vsaka stran po pričakovanju zagovarjala svoja stališča.

Vlada Alenke Bratušek je zakon o bančništvu spremenila na podlagi evropskega sporočila, ki pri državni sanaciji bank predvideva delitev bremen. Odvetnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Miha Kunič je po obravnavi za Delo povedal, da je evropska komisija na obravnavi potrdila, da bi Slovenija lahko zaprosila za drugačne ukrepe in da popoln izbris ni bil nujen. Komisija je po njegovih navedbah še potrdila, da sporočila ne bi bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo.

Nezavezujoč, a zavezujoč

Pred nekaj minutami se je končala javna obravnava v Luksemburgu, kjer je odvetnica Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS), Tamara Kek zastopala imetnike obveznic bank NLB, d.d. (NLB26), Abanke Vipa, d.d. (ABVIP), Banke Celje, d.d. (BCE10, BCE11, BCE12 in BCE16) ter delničarje Banke Celje, d.d. (BCER), ki so podali svoje pooblastilo Društvu MDS. Tamara Kek je v svoji 10 minutni predstavitvi, ki je bila na voljo vsaki izmed zastopanih strank, predstavila dodatne poglede, zakaj so izvedeni ukrepi, neustavni, saj vidno posegajo v pravico do zasebne lastnine brez možnosti vlaganja pravnih sredstev. 

Po obravnavi je odvetnica Tamara Kek povedala, da je zadovoljna s predstavitvami odvetnikov, ki so zastopali interese imetnikov obveznic in delničarjev in hkrati blago rečeno bila presenečena nad izvajanjem tako slovenskega državnega pravobranilstva kot tudi najetih odvetnikov s strani Banke Slovenije, saj niso postregli z nobenim novim dejstvom, ki bi opravičeval izbris podrejencev in delničarjev.

Ljubljana in Luksemburg, 01. december 2015

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1 z dne 29.11.2015 kliknite na sliko ali tukaj. 

DEJAN LADIKA: Pred skoraj dvema letoma, sredi decembra leta 2013, ko je slovenska vlada z Banko Slovenije izpeljala bančno sanacijo, so lastniki podrejenih obveznic in delnic izgubili skoraj 600 milijonov evrov. Prvič objavljamo seznam tistih, ki so zaradi tako izpeljane sanacije izgubili največ. Pridobili smo podatke o razlaščencih NLB-ja, NKBM-ja, Banke Celje, Probanke in Banke factor. To kar vidite je seštevek vrednosti obveznic v teh bankah, ni pa podatkov za Abanko. Med družbami so največ izgubile Zavarovalnica Maribor, Skupna pokojninska družba in Zavarovalnica Triglav. Zanimivo je, da gre večinoma za podjetja, kjer ima posredno deleže tudi država. No precejšnji pa so tudi zneski pri posameznikih, kot vidimo celo do 3 milijone evrov. To je 10 največjih razlaščencev, med njimi so tudi nekatera znana imena. Oškodovani imetniki izbrisanih obveznic in delnic so se takoj obrnili na Ustavno sodišče, to pa je za dodatno pomoč pri razlagi zapletene pravno finančne zadeve zaprosilo sodišče Evropske unije v Luksemburgu. In v torej bo tam javna obravnava, kjer bodo svoja stališča predstavili razlaščenci, banke, ter državni akterji. Pred soočenjem v našem studiu pa si poglejmo še prispevek Vesne Zadravec.

Okoli 600 tisoč imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, ki so ob dokapitalizaciji šestih bank čez noč ostali brez več kot pol milijarde evrov premoženja, se že dobri dve leti bori za svoje pravice. V torek, 1. decembra, bo na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu, ki ga je za mnenje o izbrisu zaprosilo slovensko Ustavno sodišče, prva obravnava. Na njej bodo stališča soočili zagovorniki imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, Banka Slovenije, Državni svet, Državno pravobranilstvo in Evropska komisija. Kako se prizadeti imetniki papirjev pripravljajo na obravnavo, boste videli v oddaji Točka preloma (vir: RTV Slovenija).

Ljubljana, 25. november 2015

Za ogled oddaje Točka premola na RTV Slovenija z dne 25.11.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 24. 11. 2015 Stran: 7

Čez slab teden, 1. decembra, je na Sodišču EU v Luksemburgu sklicana prva obravnava zaradi dve leti prej izbrisanih podrejencev. Preverili smo, kdo se je »oborožil« s kom.

Decembra 2013 je po odločbi Banke Slovenije okoli dva tisoč imetnikov podrejenih obveznic šestih bank izgubilo za okoli 600 milijonov evrov svojega premoženja. To bi - po prospektih sodeč - bilo ogroženo, če poenostavimo, le, če bi šle banke v stečaj.

A Banka Slovenije in vlada Alenke Bratušek sta se odločili, da bo banke rešila država. Stečajev bank NLB, NI _BM, Abanke, Banke Celje, Factor banke in Probanke ni bilo. Je pa bila vložena pobuda za oceno ustavnosti. In nato se je še bolj zapletlo.

Ko žvižgač vse pokvari ...