Lastniki obveznic izgubili skoraj 600 milijonov evrov
NatisniZa ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1 z dne 29.11.2015 kliknite na sliko ali tukaj.
DEJAN LADIKA: Pred skoraj dvema letoma, sredi decembra leta 2013, ko je slovenska vlada z Banko Slovenije izpeljala bančno sanacijo, so lastniki podrejenih obveznic in delnic izgubili skoraj 600 milijonov evrov. Prvič objavljamo seznam tistih, ki so zaradi tako izpeljane sanacije izgubili največ. Pridobili smo podatke o razlaščencih NLB-ja, NKBM-ja, Banke Celje, Probanke in Banke factor. To kar vidite je seštevek vrednosti obveznic v teh bankah, ni pa podatkov za Abanko. Med družbami so največ izgubile Zavarovalnica Maribor, Skupna pokojninska družba in Zavarovalnica Triglav. Zanimivo je, da gre večinoma za podjetja, kjer ima posredno deleže tudi država. No precejšnji pa so tudi zneski pri posameznikih, kot vidimo celo do 3 milijone evrov. To je 10 največjih razlaščencev, med njimi so tudi nekatera znana imena. Oškodovani imetniki izbrisanih obveznic in delnic so se takoj obrnili na Ustavno sodišče, to pa je za dodatno pomoč pri razlagi zapletene pravno finančne zadeve zaprosilo sodišče Evropske unije v Luksemburgu. In v torej bo tam javna obravnava, kjer bodo svoja stališča predstavili razlaščenci, banke, ter državni akterji. Pred soočenjem v našem studiu pa si poglejmo še prispevek Vesne Zadravec.
VESNA ZADRAVEC: Banka Slovenije je na podlagi spremembe zakona o bančništvu 18.12.2013
razlastninila 101.308 imetnikov delnic in 1645 imetnikov podrejenih obveznic v skupnem znesku 597 milijonov evrov. Podlagi za izbris vseh razlaščencev je predstavljalo sporočilo Evropske komisije. To navaja, da banka ne sme prejeti državne pomoči ali dokapitalizacije, dokler izgube ne pokrijejo najprej lastniki in upniki. Konec leta smo namreč v tri državne banke vložili 3 milijarde evrov. Razlaščeni imetniki obveznic, prepričani, da so revizorske hiše v sodelovanju z Banko Slovenije izračunale prav tolikšno bančno luknjo, da je ta omogočila njihov izbris, so se konec leta 2013 obrnili na Ustavno sodišče.
TADEJ KOTNIK (razlaščeni imetnik podrejenih obveznic, 19.2.2015): Banka Slovenije je v letu pa dveh mesecih od takrat zgradila toliko zidov okoli tega izračuna, da nam je zdaj bolj oddaljen kot kadarkoli prej. Tako da mi smo jezni zaradi tega, ker do tega nimamo dostopa, ker ne moremo preveriti ali nam je bilo na verodostojen način to odvzeto.
ZADRAVEC: Ustavni sodniki so zadevo obravnavali prednostno, a vendarle potrebovali skoraj eno leto, da so za to zaprosili Evropsko sodišče za interpretacijo sporočila Evropske komisije. Kaj torej zanima slovenske ustavne sodnike? Ali je bila Slovenija pravno zavezana, torej primorana, da je upoštevala sporočilo Evropske komisije? In predvsem ali je sporočilo res zahtevalo tako oster, popoln izbris obvezničarjev? Banka Slovenije trdi, da je sporočilo zavezujoče, da so na ta način preprečili oškodovanje varčevalcev in stečaj ključnih bank.
BOŠTJAN JAZBEC (guverner Banke Slovenije, 6.11.2015): Banka Slovenije ne more spreminjati, niti ne želi spreminjati kakršnihkoli stališč. Naše stališče je še vedno enako, da je do tega moralo priti v okviru dodeljevanja državne pomoči in da smo ravnali pravilno.
ZADRAVEC: Oškodovanci pa, sporočilo ni pravni akt, prav tako nikjer ne piše, da je nujen celoten izbris imetnikov obveznic. Razlaščencem pa pritrjuje tudi avtorica sporočila, Evropska komisija, ki trdi, da sporočilo držav članic ne zavezuje. In kako so sanirali banke v tujini? Na Nizozemskem so izbrisali vse imetnike obveznic in delnic, a so nato male vlagatelje poplačali. Tudi v Avstriji so želeli izbrisati vse, pa jih je pri tem ustavilo Ustavno sodišče. V Italiji, Španiji, na Cipru in Portugalskem so delničarje delno izbrisali ali pa so jim ponudili delež v banki. In kako bo v Sloveniji? Najprej bomo morali počakati na odločitev Evropskega sodišča.
LADIKA: Z nami sta viceguvernerka Banke Slovenije in predsednik Društva malih delničarjev. Pozdravljeni.
RAJKO STANKOVIČ (Društvo malih delničarjev Slovenije): Dober večer.
STANISLAVA ZADRAVEC CAPRIROLO (Banka Slovenije): Dober večer.
LADIKA: Gospa Zadravec Caprirolo, najprej kako boste prepričali sodišče, da ste ravnali prav, če tudi Evropska komisija pravi, da je bil izbris podrejenih obveznic le priporočilo pri sanaciji bank? Je torej zadeva že izgubljena?
ZADRAVEC CAPRIROLO: No naše razumevanje priporočil Evropske komisije ni tako kot ste ga sedaj navedli, ravno tako ni taka izkušnja iz prakse, zato ker je bilo zelo jasno, da državne pomoči ni moč odobriti, oziroma dobiti odobrene, če ne pride do nošenja bremen tudi s strani lastnikov kapitala.
LADIKA: Torej Evropska komisija je to zahtevala?
ZADRAVEC CAPRIROLO: Da, Evropska komisija je to zahtevala, možen bi bil odpustek samo v primeru, ko bi bila škoda za stabilnost finančnega sistema nesorazmerna v takem primeru, ali pa delež potrebne dokapitalizacije države tako majhen, da bi zopet bilo nesorazmerno, če bi prišlo do izbrisanja lastnikov in do imetnikov podrejenih instrumentov.
LADIKA: Gospod Stankovič vaše razumevanje je drugačno. Ampak še to bi vas vprašal, lastniki podrejenih obveznic in delnic so zaradi večjih donosov pri teh papirjih tudi izpostavljeni večjemu tveganju, torej o vedeli, da lahko izgubijo vse.
STANKOVIČ: Res je, vendar pravi zakon o bančništvu, oziroma zakon o gospodarskih družbah, da izgubijo le v primeru stečaja in sicer gre po naslednjem vrstnem redu. Najprej izgubijo delničarji, potem se depoziti lastnikov, ki imajo več kot 25 procentov pretvorijo v kapital in šele tretji so na vrsti obvezničarji. Tukaj smo drugi korak preskočili. V vseh bankah je bila Republika Slovenija največji depozitar in tega kapitala ni pretvorila.
LADIKA: Torej ste optimistični?
STANKOVIČ: Tako je.
LADIKA: Bi pristali na delno poplačilo?
STANKOVIČ: Mislim, da je bil čas za pogovarjanje o delnem poplačilu prej. Ta trenutek menimo, da je najbolj modro od vseh nas in priporočam tudi Banki Slovenije naj neha zavlačevati, naj pravniki naredijo svoje delo in naj odločijo. Prepričani smo, da drugače kot odločiti v našo korist ne morejo in nadejamo se popolnega uspeha.
LADIKA: Gospa Zadravec Caprirolo, v drugih državah kot smo videli so imetnike podrejenih obveznic vsaj delno poplačali. Se bojite, da bi sodišče to lahko upoštevalo pri svojem odločanju.
ZADRAVEC CAPRIROLO: Tukaj sploh ni vprašanje delnega in ali pa celotnega poplačila. Tudi v našem primeru bi lahko prišlo do delnega poplačila. Razlika je v tem kolikšna je bila kapitalska luknja, ko je prišlo do sanacije. V tistih primerih, ko je prišlo po recimo, tak je primer v Grčiji zdaj, da so že lastniki toliko dokapitalizirali, obstoječi lastniki, da ni bil potreben izbris, je to mogoče. V primeru, ko lastniki ne dokapitalizirajo in mora država iz državnega proračuna dokapitalizirat, je treba najprej primanjkljaj pokrivat po vrstnem redu, delničarji pa imetniki podrejenega kapitala in zdaj od leta 2016 še ostali upniki bančni, razen tisti, ki imajo depozite v višini do 100.000, ki so zagarantirani. V našem primeru so imele vse banke negativni kapital.
STANKOVIČ: Ravno kar se tiče tega negativnega kapitala, gospa Caprirolo, vi sami veste, da še bi po metodi MSRP-ja, ki veljajo za banke, nenezadnje ste bila tudi v Novi Ljubljanski banki predsednica nadzornega sveta in po takih standardih se je takrat tudi delalo, je imela na 30.9. Nova Ljubljanska banka pozitiven kapital. Potem ste se v Banki Slovenije na priporočilo Evropske unije izmislili določene stresne teste, ki so govorili, da bo bruto domači proizvod padel 5 procentov, da bo na kapitalskem trgu 20 procentna izguba, da bo nepremičnine 20 procentna izguba. Nič od tega se ni izgubilo in potem ste po tako imenovanem Zagrebački metodi, kot pravi eden od ekonomistov, naračunali točno takšno luknjo, da ste lahko vse izbrisali. Na žalost niste dokazali z ničemer do sedaj, skrivate, bom rekel točne scenarije, skrivate se za bančno tajnostjo in temu ni res in upamo, da bomo na sodišču to dorekli in nenazadnje tudi v NLB-ju ste pozabili izvesti skupščino skladno z zakonom in sedaj nimate niti NLB-jeve skupščine pod streho.
LADIKA: Na kratko gospa Caprirolo.
ZADRAVEC CAPRIROLO: No Banka Slovenija pač ničesar ne skriva, ravno tako Banka Slovenije ni bila tista, ki odloča o tem ali se vrednote delajo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi ali v skladu z zahtevami metodologije, ki je osnova za dodeljevanje državne pomoči. Banka Slovenije je naredila tiste ukrepe, ki jih je morala, ampak ni Banka Slovenije ne vrednotila, niti ni delala nič drugega kar je bilo omenjeno.
STANKOVIČ: Je pa podpisala pogodbe s cenilci. Drži?
LADIKA: Zakaj te pogodbe niso še vedno javno dostopne?
ZADRAVEC CAPRIROLO: Pogodbe niso javno dostopne zato, ker pač pogodbeni partner tega ne dopušča. Mi smo že zdavnaj pozvali vse tiste, ki želijo do teh pogodb dostopati, da se obrnejo na sopodpisnika.
LADIKA: Nek dvom tukaj potem ostaja?
ZADRAVEC CAPRIROLO: Poglejte, če je kakršenkoli dvom v sodnih postopkih morajo biti vsi ti dokumenti razkriti. Tisto kar Banka Slovenije lahko razkrije je razkrila, tudi nekaj več, ker je pridobila soglasje drugih pogodbenih partnerjev, je pa Banka Slovenije pogodbe sklepala to kar je pač prevzela strošek. Sicer bi morale pogodbene stroške nositi poslovne banke, kar pa ni bilo primerno. Poslovne banke so nosile pogodbene stroške samo v primerih, ko so že zaprosile za državno pomoč, NLB, NKBM in Abanka, medtem ko za ostali del bančnega sistema smo pa stroške krili mi.
LADIKA: Prav. Še na kratko dve vprašanji? Kdo bo plačal 600 milijonov, če bo država izgubila? Ima Banka Slovenije pripravljen kakršen rezervni scenarij za to možnost?
ZADRAVEC CAPRIROLO: Zdaj je bilo že tolikokrat povedanega o tem toliko, da mislim, da je že vsakemu jasno, da z izbrisom lastnikov kapitala in pa podrejenih instrumentov državni proračun plača manj kapitala. V kolikor bi prišlo do ugotovitve, da je bil zakon na osnovi katerega je bilo to narejeno protiustaven, bo v tem primeru moral državni proračun plačati razliko.
LADIKA: Gospod Stankovič, če sodišče odloči, da je država ravnala zakonito, kaj boste storili?
STANKOVIČ: Definitivno bomo šli na višjo instanco, vendar kar se tiče pa vplačila v ZBAN-u piše, da tisti, ki je izrekel ukrep tisti mora plačati in ukrep je izrekla Banka Slovenije in Banka Slovenije mora plačati, ne državni proračun in sredstva za to bi morali imeti rezervirano.
LADIKA: Vi se s tem ne strinjate?
ZADRAVEC CAPRIROLO: Ne.
LADIKA: Dobro. Najlepša hvala za pogovor.
ZADRAVEC CAPRIROLO: Hvala lepa.
