Luka Koper
Luka Koper – Ali bo po zamenjavi NS sledila tudi menjava v Upravi
Danes je v Kopru potekala 23. izredna skupščina delničarjev Luka Koper, d.d., katere glavni namen je odpoklic in imenovanje članov Nadzornega sveta (NS). Zahtevo za sklic skupščine je sicer v imenu Republike Slovenije podala Slovenska odškodninska družbe, d.d. (SOD), pooblaščenca Društva MDS, Rajko Stanković in Grega Tekavec pa sta na skupščini zastopala nekaj manj kot 100.000 glasov malih delničarjev, kar je na skupščini predstavljalo slab odstotek glasovalnih pravic. Na predlog države so novi člani NS postali Rado Antolovič, dr. Elen Twrdy, mag. Andrej Šercer, Žiga Škerjanec in dr. Alenka Žnidaršič Kranjc.
Koper, 07. oktober 2013
Imenovan nov NS Luke Koper
Upoštevaje dejstvo, da je dne 06.09.2013, predsednik NS Luke Koper, Dino Klobas, podal odstopno izjavo, sta posledično oba predloga sklepov, tako predlog države kakor predlog Občine Koper, bila pomanjkljiva.
Na skupščini je predstavnik države vložil nasprotni predlog in tako so z več kot 98 % večino v NS bili imenovani Rado Antolovič, dr. Elen Twrdy, mag. Andrej Šercer, Žiga Škerjanec in dr. Alenka Žnidaršič Kranjc.
Na sprejete spremembe napovedano izpodbijanje Društva MDS
Država je podala nasprotni predlog tudi pri točki spremembe statuta družba, iz katerih izhaja, da bo Uprava Luke Koper odslej naprej 3-članska in da bo v njej rezervirano tudi mesto za delavskega direktorja, ki pa ne bo imel pooblastil za zastopanje družbe. Prav tako je nenavadno določilo predloga, da je za spremembe v Upravi potrebna prisotnost predsednika NS, na kar je opozoril celo predsednik skupščine.
Luka Koper - imenovan NS in potrjena dividenda 0,17 EUR
Delničarji Luke Koper so na današnji skupščini potrdili vse prvotno predlagane sklepe, z izjemo sklepa o nakupu lastnih delnic. Na skupščini je bilo prisotnih 75,96 % celotnega kapitala družbe, od tega pa sta pooblaščenca Društva MDS zastopala 1,75 % glasovalnih pravic na skupščini. Delničarji družbe bodo v 60 dneh po skupščini prejeli 0,17 EUR dividende in ne 0,26 EUR, kot so to predlagali KD Skladi.
Koper, 08. julij 2013
Luka Koper poslovala z dobičkom, prihodnost odvisna tudi od drugih akterjev
Luka Koper je v letu 2012 ustvarila dobrega 3,7 milijona EUR čistega dobička, vendar pa besedah predsednika Uprave, Bojana Branka, ki funkcijo opravlja začasno, kot član Nadzornega sveta (NS), Luko čaka še veliko izzivov v prihodnosti. Pri tem je predsednik Uprave posebej poudaril težave s pridobivanjem soglasij in dovoljenj za podaljševanje 1. pomola in legalizacijo 3. pomola, hkrati pa je g. Brank izpostavil tudi dialog med zaposlenim oziroma notranje konflikte in pomanjkanje odkrite komunikacije med vodstvom in zaposlenimi, čemur smo bili priča v preteklosti.
Dividenda (le) 0,17 EUR
Republika Slovenija je kot glavno delničar podprla osnovni predlog o delitvi dobička, torej da se za dividendo nameni le 0,17 EUR in 0,26 EUR, kar so predlagali KD Skladi. V Društvu MDS znova izpostavljamo začudenost nad glasovanjem glavnega delničarja, ki hkrati tudi vedno znova išče dodatne prihodke za proračun in ob tem sprejema varčevalne ukrepe, ki so jih deležni vsi državljani Slovenije.
Imenovani novi člani NS
Skupščina je z 99 % večino podprla tudi predlagane kandidate za NS, ki so Vinko Može, Andrej Godec, Dino Klobas, Nikolaj Abrahamsberg in Jordan Kocjančič. Ob tem velja dodati, da je mag. Abrahamsberg tudi pravni svetovalec Društva MDS in eden izmed recenzentov Delničarskega priročnika Društva MDS, ki ga je društvo izdalo v mesecu maju 2012.
Luka Koper – Društvo MDS uspelo s tožbo zoper imenovanje revizorja na aprilski skupščini
Sodišče je razveljavilo sklep, sprejeti na aprilski skupščini Luke Koper, d.d. Društvo Mali delničarji Slovenije je v imenu delničarja preko odvetniške družbe Križanec & Potočnik, vložilo izpodbojno tožbo na sklep o imenovanju posebnega revizorja. Naj spomnimo, da je predlagani sklep iz 21. skupščine predvideval, da revizorja imenuje nadzorni svet za posle, ki so jih nadzirali ravno člani NS, ki bi proti samim sebi imenovali revizorja. Okrožno sodišče v Kopru je razsodilo, da se skupščinski sklep v celoti razveljavi, kar je zahtevalo tudi Društvo MDS, saj je bil sklep v popolnem nasprotju z veljavno zakonodajo.
Ljubljana in Koper, 19. junij 2013
Kakšno bo bodoče upravljanje države z naložbo v Luki Koper
Kot smo že poročali po skupščini, ki je potekala 5. aprila, so državni upravljavci sprva večkrat preklicali in znova zahtevali izvedbo skupščine Luke Koper in jo na dan zasedanja celo hoteli vnovič preklicati, vendar pa je skupščina kljub temu potekala in med drugim izglasovala tudi popolnoma nezakonit sklep, čemur je sedaj pritrdilo tudi pristojno sodišče.
V Društvu MDS upamo, da bo bodoče postopanje države in podrejenih organov, bolj korektno, predvsem pa v skladu z veljavno zakonodajo in ne vsakokratno politično voljo, ki nima nobene zveze z gospodarskimi družbami, v katerih imajo tudi mali delničarji pomembno vlogo.
Društvo MDS vložilo izpodbojno tožbo na sklep o imenovanju revizorja na 21. skupščini Luke Koper
Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v imenu delničarja družbe, preko Odvetniške družbe Križanec & Potočnik, vložilo izpodbojno tožbo na sklep 21. skupščine Luke Koper, kjer je skupščina potrdila imenovanje revizorja, katerega naj bi izbral Nadzorni svet (NS). Sprejeti sklep predvideva, da naj bi NS sam imenoval revizorja, ki bi revidiral delo tega istega NS, istočasno pa naj bi revizor priskrbel še pravno storitev, kar je vse skupaj v popolnem nasprotju z veljavno zakonodajo in posebej 318. členom ZGD-1, ki ureja poglavje posebne revizije. Čeprav je na nezakonitost sklepa opozoril tako predsednik skupščine kakor notarka je Slovenska odškodninska družba (SOD) glasovala za sprejem sklepa, zaradi česar je bil predlagani sklep tudi sprejet.
Ljubljana in Koper, 22. april 2013
Strokovno upravljanje naložb?!
Kot smo že poročali po sami skupščini, smo se prisotni na skupščini sprva seznanili z »ping pong-om« pisem, ki jih je glavni delničar (Republika Slovenija in SOD) naslavljal na Luko Koper, ki je podal zahtevo za sklic skupščine in jo nato do nadaljnjega preklical, potem zopet zahteval skupščino, dan pred zasedanje skupščine pa ponovno zahteval preklic skupščine.
Ali je bil sklep politično motiviran in namenjen za točno določenega revizorja in točno določenega odvetnika?!
Istočasno je sedaj že nekdanja AUKN, v imenu države, pripravila sklep o imenovanju revizorja, ki pa je bil očitno predvsem politično motiviran, saj ni bil spisan v skladu z veljavno zakonodajo, kaj šele pravili revizijske stroke. Sklep, ki je bil izglasovan, predvideva, da naj bi posebnega revizorja imenoval NS, zato, da bi le ta preveril njihovo preteklo delo in nato še s pravnikom, ki bi ga najel revizor, ocenil možnost vlaganja izpodbojnih tožb proti tem istem NS in upravi.
Očitno so pripravljavci sklepa računali, da bo menjava NS v Luki Koper uspešna in niso predvideli možnosti, da bo le ta morda ostal 'v sedlu' in zato je sedaj prišlo še do bolj 'absurdne situacije', da nad celotnim postopkom zdaj bdi NS, ki je preiskovanec in bo moral morebiti tožiti samega sebe in upravo.
V Društvu MDS se z začudenjem sprašujemo, kdo je pripravljal vsebino sklepa, saj je več kot očitno, da avtor besedila ni vešč gospodarskega prava, čeprav bi za pripravo vsebine bilo potrebno prebrati zgolj 318. člen ZGD–1.
Skupščina Luke Koper zaznamovana z zahtevami za preklic
Danes je v Kopru potekala 21. skupščina Luke Koper, d.d., in čeprav so si državni upravljavci prizadevali, da bi skupščino preklicali, je vendarle prevladovala pravna država in zahvaljujoč predsedujočemu skupščini, so delničarji sklepali o skupščini, ki jo je sicer predlagala zdaj že bivša AUKN, 20. decembra 2012. Delničarji so skoraj soglasno glasovali proti odpoklicu članov NS, je pa SOD poskrbel za sprejem sklepa o revizorju, ki naj bi ga imenoval NS, čeprav za to ne obstaja pravna podlaga. Društvo MDS samo in v imenu pooblastiteljev ter VZMD so zato napovedali izpodbijanje sklepa, med tem ko je KAD poudaril, da se je glasovanja vzdržal.
Koper, 05. april 2013
Država ne želi upravljati svojega premoženja
Prisotni na skupščini smo se najprej seznanili s serijo pisem, ki so jih pošiljale različne državne ustanove na sedež Luke Koper, kje se je sprva zahtevalo, da naj se skliče skupščino, nato pa od včeraj zvečer dalje, da se skupščino prekliče. Ravnanje večinskega lastnika Luke Koper, Republike Slovenije, je zato povsem nerazumno in hkrati tudi v posmeh korporativnemu upravljanju, ki se ga velikokrat omenja, skoraj nikoli pa upošteva.
Za ogled TV prispevka novinarja Edi Mavsarja iz oddaje Primorske kronike TV SLO1, z dne 05.04.2013 pritisnite TUKAJ (pričetek prispevka na 4 min 30 sek).
Uprava in Nadzorni svet Luke Koper brez razrešnice – NS kljub nerazrešnici ostaja na položaju
Skupščina delničarjev Luke Koper ni podelila razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS) prav tako pa družba ne bo smela pridobivati lastnih delnic. Čeprav NS ni dobil razrešnice, po zaslugi KAD-a in SOD-a družba ni odločala o imenovanju novih nadzornikov, saj sta paradržavna sklada glasovala proti odpoklicu dosedanjih članov NS, katerim AUKN ni hotela podeliti razrešnico. Pooblaščenca Društva MDS sta zastopala malenkost manj kot 170.000 glasov oziroma 1,5 % celotnega kapitala družbe.
Koper, 9. julij 2012
Luka Koper z izgubo zaradi slabitve naložbe v Intereuropi
Družba Luka Koper je poslovno leto zaključila z izgubo v višini 1,8 milijona evrov, čemu pa v večji meri botruje predvsem slabitev naložbe v Intereuropi. Ob siceršnji odsotnosti slabitev, bi Luka Koper izkazala dobiček v višini 12,9 milijonov evrov. Predsednik uprave, dr. Gregor Veselko je izpostavil tudi povečan delež poslovnih prihodkov in višjo EBIT maržo, ki je v letu 2011 znašala 22,4 %, v letu 2010 pa 14,2 %.
Navkljub omenjenim rezultatom pa Uprava in NS nista prejela razrešnice, saj je zanjo glasovalo le tretjina prisotnih. Predsednik NS, Janez Požar je nerazrešnico pričakoval, hkrati pa izpostavil, da navkljub nestrinjanju z Upravo, NS le te ni smel odpoklicati. V Društvu MDS se zato sprašujemo, kaj je NS ustavilo pri morebitnem odpoklicu članov Uprave, če pa gre le za avtonomen organ družbe, ki mora delovati neodvisno in v skladu z veljavno zakonodajo.
Sklad lastnih delnic in razrešitev NS nista dobila dovolj podpore
21. skupščina Telekoma Slovenije - "medsebojni obračun" prejšnje Uprave in NS ter sporna neodvisnost Deloitte revizije, ki je delničarje stala kar 400.000 EUR
Na današnji skupščini so pooblaščenci MDS zastopali 22.325 delnic oziroma 0,43 % zastopanega kapitala. Delničarji Telekoma Slovenije so se po obširni razpravi seznanili s posebnim revizijskim poročilom Deloitte revizije o poslovanju družbe, ter potrdili posebnega pravnega pooblaščenca, ki bo v naslednjih šestih mesecih preveril, ali bi bila vložitev odškodninskih tožb pravno utemeljena. To delo bo opravila odvetniška pisarna Ilić, ki jo je kot najcenejšo izbral Kad na osnovi treh prejetih ponudb.
Ljubljana, 07. marec 2012
Hipotetična škoda 21,5 mio EUR, revizija stala šokantnih 400.000,00 EUR
Direktor Deloitte revizije, d.o.o. Yuri Sidorovich je pojasnil, da so (21,5 milijonsko) škodo izračunali na podlagi predpostavk in da so se nadzorniki po njegovem mnenju še premalo vtikali v njihovo delo. Sicer pa Sidorovich trdno stoji za poročilom, vse očitke zavrača, odškodninske odgovornosti pa jim ni moč naprtiti, saj so »podali svoje pošteno neodvisno mnenje«. Foto: Tit Košir - Većer.
Pri tem se nehote postavlja vprašanje glede neodvisnosti mnenja revizijske hiše Deloitte, saj naj bi le ta pripravila dve različni reviziji, sklicujoč se na dejstvo, da naj bi revizija, ki je nosila decembrski datum, bila osnutek, čeprav tega v revizijski hiši navkljub astronomski ceni niso uspeli zapisati na prvo stran dokumenta.
Kaj pa moralna odgovornost revizorjev?
Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je g. Sidorovichu pojasnil, da je njihova revizija morda res skladna z določili mednarodnega standarda, a je več strokovnjakov iz stroke prepričanih, da je cena revizije nad vsako razumno mejo. Spomnil je tudi, da bi lahko prevzeli pri napačnih ocenah vsaj moralno odgovornost, če že ne želijo odškodninske, ter jih spomnil, da na osnovi njihovega napačnega izračuna glede 10 % deleža TTG na Slovaškem sedaj sodno obravnavajo nekdanje nadzornike Luke Koper, ki so verjeli njihovim cenitvam in ocenam o vrednosti deleža, katere razkorak se je izkazal kasneje ob izredni reviziji PWC iz 50 mio na vsega 11,5 mio EUR.
Posnetek 21. skupščine delničarjev družbe Telekom Slovenije, d.d., za ogled pritisnite TUKAJ.
Obširna razprava navrgla kar nekaj dvomov glede točnosti poročila revizorjev
Poročilo iz 19. skupščine družbe Luka Koper, d.d.
19. redne skupščine družbe Luka Koper so se tudi tokrat udeležili pooblaščenci Društva MDS, ki so na sami skupščini iz naslova organiziranega zbiranja pooblastil zastopali malenkost manj kot 1 % prisotnega kapitala (86.901 delnic oz. 104 delničarje). Tokratna skupščina je za razliko od preteklih dveh skupščin minila brez zapletov in tudi brez burnih razprav, zaradi česar je celotna skupščina trajala vsega 1 uro, kljub kar 11. točkam dnevnega reda.
11. julij 2011
Sprejeti vsi predlogi Uprave in NS z izjemo sklada lastnih delnic
Skupščina je skoraj soglasno sprejela vse predlagane sklepe Uprave in Nadzornega sveta, z izjemo sklada lastnih delnic. Med drugim se je skupščina seznanila z preteklo izgubo Luke Koper, ki je v minulem letu znašala 2,4 milijona EUR. Grega Tekavec, izvršni sekretar Društva MDS je navkljub izgubi v minulem letu pohvalil delo Uprave in hkrati izpostavil dejstvo, da je v letu 2009 izguba znašala več kot 66 milijonov EUR, kar pomeni da je Uprava v letu 2010 izboljšala rezultat kar za 23x.
Posebej velja omeniti, da je Luka Koper samo v prvem kvartalu leta 2011 (torej od januarja do marca) pridelala že več kot 4 milijone EUR čistega dobička, kar nakazuje, da se bodo na prihodnjih 20. skupščini, delničarji že seznanjali z dobičkom.
Logistični holding, kot velika razvojna priložnost? Da, toda ne za vsako ceno!
Današnja Druga konferenca o Slovenskem logističnem holdingu, ki jo je organiziralo Ministrstvo za promet je sicer postregla s številnimi odgovori na odprte dvome, a vendarle pustila še precej neznank.
Brdo pri Kranju, 14. januarja 2011
Po mnenju Društva MDS je ključno vprašanje glede morebitnega omejevanja konkurenčnosti. Pravnik doc. dr. Klemen Podobnik je opozoril, da obstaja možnost, da logistični holding vendarle ne bo dobil dovoljenja Urada za varstvo konkurence.
Na drugi strani pa se mu kot pravniku s področja konkurenčnega prava zastavlja vprašanje: zakaj bi najprej ustvarili »monopolista« in ustanovili novo agencijo, ki bi skrbela za to, da se ta monopol ne bi zlorabljal, če že sedaj imamo delujoči trg?
USTVARJANJE KARTELOV IN MOREBITNI BEG STRANK IZ LUKE KOPER
Na ta nerazumni fenomen je med vprašanji in dilemami opozoril tudi Rajko Stanković - predsednik Društva MDS. Dejal je, da se ne zdi logično omejevati konkurenco, zlasti v luči pomislekov, ki jih je predstavil Klemen Podobnik, ne da bi prej zagotovili jasno definicijo dostopa do infrastrukture, ki se lahko izvede z izločitvijo v posebno družbo, ali pa se jasno zapiše pod kakšnimi pogoji lahko vsi dostopajo do nje.
Nerazumno se mu je zdela zamisel o ustanavljanju novega monopola, ko pa je par mesecev nazaj potekal boj zoper bančni in elektro kartel. Meni, da predlagana oblika, ki omejuje konkurenco, lahko ob vsiljevanju enotne storitve privede do odhoda številnih strank iz Luke Koper v smereh 50 km proti severu ali jugu (Trst ali Reka). Zanimalo ga je, ali imajo snovalci Slovenskega logističnega holdinga pripravljen kakšen scenarij tudi za ta primer, saj so številne stranke Luke Koper napovedale svojo preusmeritev v druga pristanišča. Nenazadnje, sedanji model bi morda bil bolj primeren za čas SOZD-ov pred letom 1990, kot pa v 21. stoletju.
Peter Mahnič, logist in špediter iz ACK, d.d., je tudi opozoril, da mora biti infrastruktura (pristanišča in tiri) javno dostopna pod konkurenčnimi pogoji vsem. V Sloveniji so navsezadnje prisotni številni svetovni logisti, katerih letni promet je večji, kot je BDP Slovenije.
Eden izmed udeležencev - nekdaj sicer prvi človek enega izmed treh velikih sistemov, ki se združujejo - je ob robu srečanja v neformalni debati izjavil: »Iz treh bolnikov ne moreš narediti enega zdravega, potrebno bi bilo najprej sanirati vse tri družbe, prenesti infrastrukturo na posebne družbe in šele nato ustanavljati holding.«
EKONOMSKI VIDIKI IN ODPRTE DILEME
Pred odločitvijo o usodi logističnega holdinga bo treba odgovoriti še na nekaj vprašanj, tako ekonomske kot pravne narave. Ekonomist Janez Šušteršič, ki je predstavil ekonomske vidike povezovanja Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope, pa ob tem opozarja, da je treba dobro premisliti in se glede holdinga čim prej odločiti, predvsem pa najti odgovore na:
· kako zagotoviti konkurenco v primeru oblikovanja holdinga,
· kako prepričati vodstva podjetij za ta projekt
· kako urediti razmerja med podjetji v holdingu in zavedati se moramo, da noben izračun vnaprej ne more zagotoviti uspeha.
ODGOVORI NA PRAVNA VPRAŠANJA IN ODPRTE DILEME
Pravnik Bojan Bugarič je izpostavil predvsem vprašanja o pravni ureditvi regulatornega organa in o koncesiji Luke Koper. Glede slednjega je Bugarič dejal, da povezovanje podjetja, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti v holding ne pomeni tudi prenehanje koncesije, saj pravo dopušča več načinov dopolnitve koncesije.
IZPLAČILO MALIH DELNIČARJEV LUKE KOPER IN INTEREUROPE SKLADNO Z DOLOČILI ZPRE-1
Na vprašanje iz prejšnje konference o tem, kako si Vlada RS predstavlja izplačilo preostalih deležnikov, ki jih je v Luki Koper nekje okoli 33 % in v Intereuropi nekje okoli 60 % je bil odgovor jasen in nedvoumen: skladno z določili Zakona o prevzemih (ZPRE-1). Na dodatno vprašanje udeleženca v zvezi s ceno izplačila pa je ostal brez odgovora. Pričakovati je, da so pričakovanja malih delničarjev dokaj visoka, glede na trenutne neverjetno nizke cene, ki so še padle po napovedi ustanavljanja holdinga. Razlika v vrednosti, če primerjamo najvišje tečaje in trenutne, pa je kar 4 do 5 kratna.
SLOVENSKE ŽELEZNICE ZA, OSTALA DVA UDELEŽENCA BOLJ SKEPTIČNA
Holdinška struktura sicer predstavlja le eno izmed možnosti za izboljšanje poslovanja podjetij. V konkretnem primeru, upoštevaje dejansko stanje podjetja in globalno krizo, pa ne rešuje osnovnega problema organizacije in neučinkovitosti SŽ. Istočasno prinaša tveganje, da bo že tako slabo poslovanje SŽ v slabše poslovanje potegnilo tudi zdrave dele slovenskega transportnega sektorja (Luka Koper, Intereuropa). SŽ bi bilo potrebno najprej reorganizirati na dva dela: infrastrukturo in promet. V obeh delih je potrebno izvesti reorganizacijo poslovanja, racionalizacijo in modernizacijo vsakega dela posebej, ter poiskati nove pristope za nastop na trge.
Istočasno ne gre pozabiti, da je komercialno povezovanje lahko povsem dovolj za boljše poslovanje vseh treh družb. Le-te imajo namreč povsem različne kulture, organizacijske klime, način dela in tudi razmišljanja, kar posledično onemogoča poslovanje pod isto streho.
SINDIKATI OPOZARJAJO NA MOREBITNO TEMPIRANO SOCIALNO IN ODGOVORNOST MENAGERJEV
Sindikati opozarjajo na ogroženost delovnih mest v primeru propada holdinga, dvomijo v izboljšanje poslovanja, ki naj bi ga prinesel holding, opozarjajo pa tudi na tveganja zaradi premajhne odgovornosti managerjev v Sloveniji, ki upravljajo velika podjetja.
dr. MAKS TAJNIKAR ZAGOVARJA MREŽENJE IN PRI TEM DODAJA, DA NE SLOVENCI, NE NEMCI TEGA NE OBVLADAMO. AKUN IMA ŽE SEDAJ MOŽNOST HOLDINŠKE PLATFORME
Bolj skeptičen je bil predsednik upravnega odbora Adrie Airways dr. Maks Tajnikar, predvsem do načina oblikovanja holdinga. Holdinški vrh bi po njegovih besedah zmanjšal fleksibilnost povezanih podjetij, zato je sam predlagal alternativo mreže, ki naj bi bila bolj pogosta, kot npr. pri Italijanih. Mimogrede je spomnil, da ima Vlada RS že v tem trenutku vse vzvode za holdinško platformo preko AUKN, ki upravlja vsa tri podjetja.
PREDSEDNIK VLADE RS BORUT PAHOR TRDNO PREPRIČAN V PROJEKT
Borut Pahor - predsednik Vlade RS je večkrat jasno nakazal, da zanj dvoma o uspešnosti projekta ni več. Zaveda pa se, da bo končno odločitev morala sprejeti Vlada RS ali celo Državni zbor, ter pozval vse akterje, da morda v zadnjem krogu pogovorov, ki se bodo odvijala v podjetjih razrešijo še vse preostale dileme. Vendarle, brez dobre volje in predvsem zavzetosti vseh treh akterjev, projekt ne more uspeti. Osebno sicer verjame, da bo projekt uspešen, a hkrati priznava, da ni vedeževalec in bi bilo neodgovorno če bi trdil, da morda ne bo težav. Tudi slednje so rešljive z dobro voljo vseh.
DRUŠTVO MDS NE NASPROTUJE PROJEKTU – POTREBNI SO PREDHODNI KORAKI
Društvo MDS glede na predstavljene odgovore, tako ekonomske kot pravne, ni že vnaprej nenaklonjeno projektu. Ocenjuje le, da je potrebno predhodno opraviti naslednje:
· ločiti infrastrukturo (tire in pristaniško),
· zagotoviti sredstva za hitro posodobitev železniških tirov in izgradnjo drugega tira od Luke Koper do Divače (mimogrede, prvi tir je bil izgrajen prav zaradi Luke Koper in njenih potreb),
· finančno sanirati vsa tri podjetja, ponovno opraviti ustrezno analizo stanja, prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj in šele nato pristopiti k oblikovanju holdinga.
V MEDIJIH JE BILA PREZRTA KLJUČNA DILEMA: ALI BO UVK (slovenski ali evropski) SPLOH DOVOLIL NASTANEK HOLDINGA?
Skupščina Luke Koper - nerazrešnica stari Upravi in NS, država ter KAD in SOD "zgubljeno" nad Statut Luke
Na današnji skupščini Luke Koper so pooblaščenci Gordan Šibić, Grega Tekavec iz Društva – Mali delničarji – Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) in Stojan Auer iz Zavoda za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev (Zavod MD) zastopali več kot 150 delničarjev in preko 135 tisoč glasov, kar je na sami skupščini predstavljalo 1,23 % kapitala.
Koper, 19. julij 2010
ODŠKODNINO NAJ PLAČA TISTI, KI JE IZ VREČE JEMAL IN TISTI, KI JE VREČO DRŽAL
Tokratna skupščina se je zopet ukvarjala z natančno dikcijo, proti komu je potrebno vložitvi tožbe zaradi povzročene škode Luki Koper. Stališče Društva MDS in Zavoda MD je znano – odgovorni so tako poslovodstvo, kot nadzorniki, skladno z ugotovitvami dopolnjene revizije PWC. Zato je zoper vse odgovorne potrebno vložiti odškodninske tožbe.
ODŠKODNINO NAJ PLAČA TUDI DELOITTE & TOUCHE IN NAJ VRNE TUDI PREJETI DENAR ZA IZVEDENO REVIZIJO
Društvo MDS je edino, ki je že na 18. skupščini zahtevalo, da se odškodnina terja tudi od revizorja Deloitte & Touche. Le-to je s »strokovno« opravljeno cenitvijo ugotovilo, da naj bi bil 10 % delež v slovaškem TTI vreden kar 50,4 mio EUR. Člani NS so nato potrdili »ugoden« nakup v višini 25,8 mio EUR. Izredni revizor PWC pa je ugotovil, da je ta delež vreden le 11,9 mio EUR. S tem je Deloitte & Touche povzročil delničarjem in družbi Luke Koper škodo v višini najmanj 13 mio EUR. Društvo MDS je tudi začelo postopek za ugotavljanje njihove strokovne odgovornosti, ki ima lahko za posledico odvzem licence Deloitte & Touche pri pristojni Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem. Prijavo je v vednost poslalo tudi Institutu za revizijo, strokovnemu združenju in izvajalcu številnih izobraževanj s področja revidiranja. Seveda je logično, da mora vrniti tudi prejeti denar za nestrokovno opravljeno delo.
NE PODPIRAMO ŠIRITVE UPRAVE
Društvo MDS tudi ne podpira spremembe Statuta v tistem delu, ki govori o možnosti širitve Uprave Luke Koper na 5 članov. Predlagano širitev ocenjujemo kot nepotrebno, saj s tem prinaša večje stroške za plače vodstva v trenutno finančno zaostrenih razmerah. Če si pa nekdo že zasluži napredovanje, je naziv Izvršnega direktorja ali kaj podobnega lahko povsem zadostna spodbuda. Prav tako ne gre spregledati dejstva, da je novim članom Uprave treba zagotoviti tudi ne tako nizko vsoto finančnih sredstev za plačilo. Ta denar bi lahko Luka Koper namenila npr. delavcem, ki s svojim delom in dosežki resnično prispevajo k inovacijam, razvoju in delovanju družbe v smeri trajnostno naravnanega razvoja in poslovanja.
Še bolj pa preseneča dejstvo, da je država na sami skupščini umaknila svoj lasten nasprotni predlog ter podprla nasprotni predlog KAD-a in SOD-a. Pri posredovanju razlik med prvotnim in novim predlogom, predstavniki KAD-a in SOD-a niso uspeli, zato je moral predsedujoči sam predstaviti razlike v predlogih sprememb statuta, pri čemer je ugotovil, da so predlagatelji (država, KAD in SOD) izpustili ključno končno določbo, ki se je dopolnjevala kar na skupščini. Predsedujoči je kasneje za 10 minut prekinil skupščino, da bi se predstavniki države lahko uskladili glede besedila, ki je nato bil seveda tudi glede na absolutno večino tudi na skupščini sprejet, čeprav so ZA glasovali zgolj predlagatelji.
V Društvu MDS smo presenečeni nad izredno slabim upravljanjem države in njenih skladov, ki niso med sabo uspeli uskladiti konkreten predlog sprememb statuta, hkrati pa želi na čelo uprave 2 nova člana, čeprav nihče na skupščini ni znal pojasniti ZAKAJ in KAJ naj bi počela 2 nova člana Uprave.
LOGISTIČNI HOLDING - DA ALI NE ?
