Luka Koper

LUKA KOPER

Datum skupščine: 
29.06.2021 - 10:00
Naslov: 
v Protokolarno-prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega, Martinčev trg, 6000 Koper tako, da se delničarji skupščine lahko udeležijo s fizično prisotnostjo, s pričetkom registracije ob 9.30 uri ter kot elektronska skupščina brez fizične prisotnosti delničarjev s pomočjo elektronskih sredstev.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Predstavitev letnega poročila za leto 2020 z mnenjem revizorja in pisnim poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila za poslovno leto 2020, odločanje o uporabi bilančnega dobička poslovnega leta 2020 in informacije o prejemkih članov organov vodenja in nadzora družbe ter članov organov vodenja odvisnih družb v letu 2020. Uporaba bilančnega dobička za leto 2020 ter podelitev razrešnice organov vodenja in nadzora. Spremembe Statuta družbe. Sprejetje Politike prejemkov članov uprave in nadzornega sveta. Sklenitev poravnave v zadevi TTI. Sklenitve poravnave v zadevi Gašpar Gašpar Mišič. Seznanitev s sklepom Sveta delavcev družbe o izvolitvi predstavnikov zaposlenih v nadzorni svet.

Ping pong v Luki Koper?

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: mali delničarji, dividende Datum: Četrtek, 13. maja 2021 Vir: TUKAJ

Vse kaže, da bodo kandidati za nove nadzornike Luke Koper znani šele »tik pred zdajci«, torej tik pred junijsko skupščino koprske skupine. Tako je sklepati iz današnjega sklica skupščine Luke Koper, na katerega uprava Dimitrija Zadela in nadzorni svet na veliko presenečenje nista uvrstila predloga o imenovanju novih nadzornikov koprske skupine. Kot smo že poročali, je med kandidati za nove nadzornike tudi dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS Franci Matoz.

V Luki Koper prvega julija letos potečejo mandati petim od šestih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu. To so aktualni predsednik NS Uroš Ilič, namestnik predsednika Lipolt Andraž in člani Rado Antolovič, Jelenc Milan in Barbara Nose. Zadnji čas, da lastniki imenujejo nove nadzornike, je zato prihajajoča junijska skupščina družbe. Ta je sklicana za 29. junija, je razvidno iz današnje objave sklica skupščine na Ajpesu. Torej le nekaj dni predtem, ko aktualnim predstavnikom kapitala v NS potečejo mandati.

Zakaj uprava Dimitrija Zadela na skupščino ni uvrstila kandidatov za nadzornike?

Čeprav se z volilnim predlogom za nove nadzornike milo rečeno mudi, pa uprava Dimitrija Zadela in NS pod taktirko Uroša Iliča na dnevni red skupščine nista uvrstila kandidatov za nove nadzornike. Kot so v luki pojasnili v dodatni obrazložitvi na Ajpesu, so se zato odločili iz dveh razlogov; prvi je, da nominacijski postopek za nove nadzornike v času sklica skupščine še ni končan, hkrati pa s sklicem skupščine ni bilo mogoče odlašati zaradi poravnave v zadevi TTI, je zapisano v obrazložitvi.

Spomnimo: Luka je leta 2009 pod vodstvom Roberta Časarja kupila desetodstotni delež v slovaškem holdingu TTI. Zanj je odštela 25,8 milijona evrov, po razrešitvi Časarjeve ekipe pa je izredna revizija ta posel uvrstila med sporne, češ da so za delež odšteli veliko preveč. Uprava Luke pod vodstvom Gregorja Veselka je na tej podlagi vložila odškodninsko tožbo proti nekdanji upravi in nadzornikom, od slednjih je zahtevala 19 milijonov evrov. Kot kaže, je zdaj Luka Koper z nekdanjimi nadzorniki dosegla poravnavo, o kateri bodo odločali tudi na junijski skupščini. Natančneje; uprava Luke Koper prosi delničarje za soglasje, da z nekdanjimi osmimi nadzorniki družbe sklene poravnavo. Po tem predlogu bodo Marjan Bezjak, Orjana Ban, Boris Bradač, Olga Franca, Metod Mezek, Nebojša Topić, Marko Valentinčič in Bojan Zadel plačali Luki Koper slabih 250.000 evrov.

Kdo so kandidati za nove nadzornike?

Kot pravijo poznavalci, so primeri, da volilni predlog ni uvrščen na dnevni red skupščine, v zgodovini slovenskega korporativnega upravljanja zelo redki. Nekateri se zato sprašujejo tudi, ali sta uprava in nadzorni svet s tem vrgla žogico državi, naj se ne skriva za kandidati, s katerimi želi vladajoča koalicija Janeza Janše prevetriti nadzorni svet družbe. Kot smo že poročali, je kandidate zanje predlagala tudi SDS. Med kandidati za nadzornike so: dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS Franci Matoz, pomočnik poslovodstva Pošte Slovenija in član SDS Martin Mlakar, nekdanja Kučanova sekretarka Nevenka Črešnar Pergar, nekdanji predsednik uprave Vzajemne Boštjan Aver, dolgoletna partnerica in vodja področja poslovnega svetovanja v revizijski družbi KPMG Slovenija Nevenka Kržan, podpredsednik sveta SMC Andrej Valentinčič in Božidar Godnjavec. Valentinčič je vodja trženja v Kleti Brda in ga je vlada lani imenovala v nadzorni svet Elesa. Slednjega sicer vodi predsednik uprave SDH Janez Žlak, ki sodi v krog stranke SDS. Godnjavca pa je vlada decembra lani imenovala v upravni odbor zavoda za blagovne rezerve.

Bosta 29. 6. dve skupščini Luke Koper?

Čeprav uprava in nadzorni svet predloga kandidatov za nove nadzornike koprskega pristanišča nista uvrstila na dnevni red skupščine, pa to ne pomeni, da delničarji o tem ne bodo glasovali. Vsak delničar, ki ima več kot petino kapitala družbe, ima namreč možnost zahtevati razširitev dnevnega reda skupščine s točko o imenovanju novih nadzornikov in jih tudi predlagati. Ker je država večinski lastnik Luke, bo daleč največjo težo pri glasovanju imel Slovenski državni holding (SDH), ki ga vodi Janez Žlak. SDH pa ima pomembno vlogo tudi pri iskanju novih nadzornikov koprskega pristanišča, o čemer smo v Dnevniku že poročali. Kar nekaj od prej omenjenih kandidatov je namreč za Dnevnik potrdilo, da so bili h kandidaturi pozvani s strani SDH.

Po drugem scenariju, ki sta ga predvidela uprava in nadzorni svet Luke Koper pa bosta 29. junija potekali dve skupščini Luke Koper, je še razvidno iz objave na Ajpesu. Uprava in nadzorni svet Luke Koper sta v sklicu skupščine namreč napovedala tudi, da bo Luka Koper takoj po zaključku nominacijskega postopka sklicala še en skupščino, ki bo volilna in bo potekala na isti dan, torej 29. junija, in sicer neposredno po prvi skupščini.

 

SDS prispevala kandidate za nove nadzornike Luke Koper

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: Luka Koper, mali delničarji, ZGD-1 Datum: Petek, 30. april 2021 Vir: TUKAJ

Kadrovski vrtiljak v slovenskem gospodarstvu se nadaljuje. Zdaj je na vrsti Luka Koper, kjer bodo junija volili nove nadzornike. Med kandidati so: Franci Matoz, Nevenka Črešnar Pergar, Nevenka Kržan, Boštjan Aver, Martin Mlakar, Andrej Valentinčič in Božidar Godnjavec.

Luka Koper je strateška naložba države. To pomeni, da bo država v njej še dolgo časa večinski lastnik, ključno vlogo pri kadrovanju v njen nadzorni svet in upravo pa imajo stranke vladne koalicije, ki jo trenutno vodi SDS. Kot lahko razberemo iz odgovorov kandidatov za nove nadzornike, o katerih je v četrtek prvi pisal portal necenzurirano.si, bo pomembno vlogo pri iskanju novih nadzornikov imel Slovenski državni holding, ki bedi nad milijardnim državnim premoženjem.

Neuradno smo izvedeli, da je kandidatov za nadzornike Luke Koper več kot šest, kdo so preostala imena, še preverjamo. Nadzorni svet Luke Koper ima devet članov, med katerimi jih pet imenuje država. Do prvega julija, ko jim poteče mandat, bodo te položaje zasedali Uroš Ilić, Andraž Lipolt, Rado Antolović, Milan Jelenc in Barbara Nose. Končno besedo o novih nadzornikih bodo seveda imeli delničarji Luke na junijski skupščini; ker je država večinski lastnik Luke, pa bo tudi pri glasovanju na skupščini imel daleč največjo težo SDH.

Nekdanja Kučanova sekretarka potrdila kandidaturo

»Prijavila sem se na poziv nominacijske komisije Slovenskega državnega holdinga in opravila zaslišanje ter na javni poziv nominacijske komisije nadzornega sveta Luke Koper, ne vem pa, v kateri fazi je postopek kandidature,« nam je včeraj potrdila Nevenka Črešnar Pergar. Nekdanja generalna sekretarka vlade Janeza Drnovška in generalna sekretarka Foruma 21 v zadnjih letih svetuje pri nakupih, prevzemih, združitvah podjetij in razvoju nepremičninskih projektov.

Kandidaturo nam je potrdil tudi Boštjan Aver, nekdanji predsednik uprave Vzajemne, ki ga je h kandidaturi povabil SDH, kjer je, tako kot Črešnar-Pergerjeva, akreditiran za nadzornika. Aver se je sicer v preteklosti že dvakrat neuspešno potegoval za nadzornika v Luki Koper in leta 2017 tudi za mesto člana uprave za finance. Od leta 2008 do 2011 je bil predsednik nadzornega sveta Kapitalske družbe, bil je tudi član nadzornega sveta Juteksa, trenutno pa je predsednik nadzornega sveta komunalnega podjetja Marjetica Koper in direktor Komunalnega podjetja Logatec. Ob njegovem imenovanju za nadzornika Marjetice so se pojavili očitki, da gre za navzkrižje interesov, saj da direktor enega komunalnega podjetja ne more biti nadzornik v drugem komunalnem podjetju, vendar je Aver te očitke zavrnil kot neutemeljene. Aver zanika, da bi bil član politične stranke, neuradno pa je slišati, da naj bi bil dober prijatelj Blaža Košoroka, državnega sekretarja za ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec. Z ministrstvom za infrastrukturo je Aver sodeloval tudi poslovno; ministrstvo ga je najelo za finančni nadzor nad zapiranjem rudnika Trbovlje-Hrastnik, in sicer za čas od leta 2012 do leta 2020, nam je povedal sogovornik.

Mlakar je član SDS

»Luka Koper je velik sistem in sam imam izkušnje z vodenjem velikih sistemov. Bil sem tudi nadzornik v več družbah…« nam je povedal pomočnik poslovodstva Pošte Slovenija in član SDS Martin Mlakar. V preteklosti je bil nadzornik v Casinoju Maribor, leta 2012 pa ga je druga Janševa vlada imenovala v nadzorni svet Slovenske tiskovne agencije. Trenutno je član nadzornega sveta EPPS (Elektronsko pismo Pošte Slovenija), ki je hčerinska družba Pošte Slovenija.

Na povabilo SDH se je odzvala tudi Nevenka Kržan, dolgoletna partnerica in vodja področja poslovnega svetovanja v revizijski družbi KPMG Slovenija. V najožjem izboru kandidatov za nove nadzornike Luke pa je po neuradnih informacijah tudi dolgoletni odvetnik Janeza Janše Franci Matoz. Matoza je SDH avgusta lani imenoval tudi v nadzorni svet Slovenskih železnic, kjer opravlja funkcijo namestnika predsednika.

Med kandidati za nadzornika sta še podpredsednik sveta SMC Andrej Valentinčič  in Božidar Godnjavec - Valentinčič je vodja trženja v Kleti Brda in ga je vlada lani imenovala v nadzorni svet Elesa. Slednjega sicer vodi predsednik uprave SDH Janez Žlak, ki sodi v krog stranke SDS. Godnjavca pa je vlada decembra lani imenovala v upravni odbor zavoda za blagovne rezerve.

Luka Koper dobila izstavljen račun za izkoriščevalski poslovni model IPS

Medij: MMC RTV SLO Avtorji: Laura Štraser Teme: Luka Koper,  mali delničarji Datum: petek, 23. februar 2020 Vir: klikni TUKAJ

Sodišče: Dejanski “gazda” je vedno bila Luka Koper

Po večletnih opozorilih, da je poslovni model t.i. izvajalcev pristaniških storitev (IPS) v koprskem pristanišču nezakonit, je temu zdaj pritrdilo še delovno sodišče, ki je presodilo, da so bili "zunanji" delavci dejansko v delovnem razmerju z Luko Koper.

Poslovni model IPS, s katerim so v Luki Koper racionalizirali delovni proces in stroške dela, bo Luko Koper po sodbi sodišča drago stal.

V sodbi enega od nekdanjih delavcev, ki je v Luki delal prek tako imenovanih “luških gazd” oziroma podjetij IPS, je tako koprsko delovno sodišče jasno presodilo, da je bil njegov dejanski delodajalec vseskozi Luka Koper. Obenem bodo v Luki Koper morali delavcu priznati vse pravice iz naslova dejanskega delovnega razmerja in tudi povrniti razliko v plači, ki bi jo prejemal v Luki Koper, od plače, ki jo je prejemal pri svojem "gazdi.". Sodba še ni pravnomočna.

Kot je pojasnil pravni zastopnik Marko Blatnik iz Pisarne delavske pravne zaščite Sonce, se je za tožbe odločilo še več nekdanjih zaposlenih pri IPS-ih, ki so po lanskem preoblikovanju modela zaposlovanja v koprskem pristanišču ostali brez zaposlitve. Sočasno z odpovedovanjem pogodb o sodelovanju s podjetji IPS, imenovanih tudi “luške gazde”, je namreč Luka v skladu s tristebrno rešitvijo, ki jo je pripravila uprava Dimitrija Zadela, postopno začela tudi neposredn zaposlovati omenjene delavce. Kljub pozivom parlamentarne komisije za nadzor javnih financ in nekaterih drugih državnih organov ter delavskih organizacij, da naj imajo pri zaposlitvah prednost delavci, ki v koprskem pristanišču neprekinjeno delajo že leta, se je Luka Koper na koncu odločila drugače. Zaposlila je le določene izmed njih, vrsti teh delavcev pa so bile pogodbe odpovedane in so bili primorani na zavod za zaposlovanje – med njimi je v veliko primerih šlo za starejše delavce, delovne invalide in tiste z zdravstvenimi omejitvami.

“Sodbe delovnega sodišča pomenijo odpravo posegov v ustavne, delavske in socialne pravice tožnikov in to, da so državni organi ravnali pravilno, ko so zahtevali ukinitev nezakonitega poslovnega modela IPS-ov v Luki,” je poudaril Blatnik in dodal, da je koprsko sodišče dalo jasno zahtevo po spoštovanju delovnopravne zakonodaje pri izvajanju gospodarske dejavnosti. Ta se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, ko gre dejansko za dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, in ne storitev, pri čemer podjetje, ki napotuje delavce (kar so bila v primeru Luke Koper IPS-podjetja), nima dovoljenja za opravljanje agencijske dejavnosti. Kot je znano, so IPS-podjetja delavce v pristanišče napotovala na delo s pogodbo o poslovnem sodelovanju.

Sodišče pa je tožnikom ugodilo tudi v zahtevi, da se jim omogoči nadaljevanje dela v Luki Koper pod enakimi pogoji kot drugim zaposlenim luškim delavcem. “Ker so tožniki dejansko osebno in neprekinjeno, pod navodili, nadzorom, z delovnimi sredstvi in z vključitvijo v delovni proces Luke Koper izvajali delo, je sodišče po izvedenih dokaznih postopkih ugotovilo tudi, da so dejansko izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja tožnikov, zato jim je priznalo delovno razmerje,” še eno pomembno odločitev sodišča razjasni sogovornik. Na podlagi ugotovitve delovnega razmerja je tako sodišče nekdanje delavce IPS-ov izenačilo z luškimi delavci, kar pomeni, da so tožniki upravičeni do izplačila razlik v plači, prijave v vsa zavarovanja, vpisa delovne dobe in še do drugih pravic.

Bodo v Luki Koper priznali pravice vsem, ki so delali zanje?

Po odločitvi sodišča je zdaj na potezi Luka Koper – vprašanje je, ali bo sodbe spoštovala in čim prej rešila nezavidljiv položaj omenjenih delavcev. Kot so nam sporočili iz Luke Koper, sodbe za zdaj še proučujejo. Glede morebitnih pritožb pa se bodo odločili v roku, ki ga imajo na razpolago. Kar zadeva ocene višine sredstev, ki jih bodo morali v primeru pravnomočnih sodb nameniti za poplačila razlik v plačah in prispevkih, v Luki Koper informacij ne dajejo. Pojasnili so zgolj to, da ima družba za obveznosti iz naslova pravnih obvez vsako leto rezervirana sredstva, o čemer poroča tudi v letnih poročilih. “Ker bi razkrivanje v zvezi s tožbami lahko ustvarilo sodbo o položaju družbe v sporu z drugimi strankami, dodatnih pojasnil ne moremo posredovati,” so še sporočili.

K temu, da naj vendarle spoštujejo sodbo koprskega delovnega sodišča in odpravijo poseg v človekovo dostojanstvo teh delavcev, pa so Luko Koper pozvali tudi v delavskih organizacijah.

Luka Koper je še v koraku s konkurenco

Medij: Delo  Avtorji: Boris Šuligoj Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 26. avgust 2020 Splet: 18.03 Vir: TUKAJ

Zaradi ohlajanja gospodarstva in drugih razlogov je koprski logist lani pretovoril za pet odstotkov manj blaga kot v 2018.

Koper - Delničarji Luke Koper bodo čez mesec dni deležni dividend v višini 1,07 evra bruto na delnico. Luka bo 25. septembra za ta namen izplačala 14, 98 milijona evrov lanskega bilančnega dobička, to je po nasprotnem predlogu največjega lastnika SDH dva milijona evrov več, kot je ob sklicu skupščine predlagala uprava podjetja.
 

Vir fotografije: Boris Šuligoj (Delo).

Delničarji Luke so razrešnico izglasovali za vse člane uprave in nadzornega sveta, tudi za Mladena Jovičića iz vrst zaposlenih (sindikata žerjavistov), ki na zadnjih treh skupščinah edini ni prejel razrešnice. Neuradno pojasnilo za takšno racionalnejšo odločitev je bilo, da v minulem letu ni bilo nobenih kratkih stikov s sindikatom v družbi.

Za (višje) izplačilo dividend so se delničarji odločili kljub slabšemu poslovnemu izidu v primerjavi z letom 2018 in kljub dodatnemu padcu poslovanja v prvi polovici leta 2020. Skupščina Luka Koper je v letu 2019 ustvarila za 229 milijonov prihodkov, kar je sicer en odstotek več kot leto prej. Zaradi ohlajanja gospodarstva in drugih razlogov je koprski logist lani pretovoril za 5 odstotkov manj blaga kot v 2018. Že lani so zabeležili za tri odstotke manj pretovorjenih kontejnerjev ter šest odstotkov manj pretovorjenih avtov, ki sta paradna tovora pristanišča. EBITDA je leta 2019 znašal 73 milijonov evrov ali 26 odstotkov manj kot prejšnje leto, čisti poslovni izid pa je znašal 40 milijonov evrov ali 32 odstotkov manj.

V letu 2018 je pristaniškemu podjetju poslovni izid izredno izboljšalo enkratno izplačilo odškodnine za ponesrečeno dvigalo na terminalu za razsute tovore v višini 9,3 milijona evrov (v novega so letos investirali 14,9 milijona evrov). Največji vpliv na končni slabši poslovni izid so imeli predvsem stroški dela, ki so bili za 14,4 milijona evrov višji (zaradi zahtevanih sprememb modela zaposlovanja so lani redno zaposlili kar 461 delavcev, torej kar 42 odstotkov več). Poleg tega pa so v lanskem letu na račun takse za pretovor (zakona o drugem tiru) izplačali 4,8 milijona evrov.

Letošnje poslovanje pa je slabše deloma na račun ohlajanja gospodarstva in še veliko bolj na račun pandemije kovid 19. Poslovni izid iz poslovanja je ob polletju znašal 17 milijonov evrov in je bil še za dodatnih 42 odstotkov nižji od izida v polletju 2019. Kljub padcu poslovanja sta predstavnika pomorskih agencij Čedomir Bojanič in Gracijan Necmeskal pohvalila upravo, ker je Luka Koper s 15-odstotnim zmanjšanjem pretovora ostala v krogu konkurenčnih pristanišč, ki so v severnem Jadranu znižala pretovor za 12- do 20-odstotno. Pohvale je uprava Luke dobila tudi zato, ker niso zabeležili niti enega primera okužbe s korono.

Sta pa oba opozorila na hiter razvoj in velika vlaganja konkurenčnih pristanišč ter predlagala upravi Luke, da glasneje zahteva čimprejšnji začetek gradnje drugega tira, saj prav to najbolj zanima poslovne partnerje, ki se zato vse bolj spogledujejo s konkurenco. Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković pa je opozoril na negospodarnost večjih delničarjev, ki od Luke Koper zahtevajo neracionalne tožbe proti Časarjevi upravi in tedanjim članom nadzornega sveta.

Zgolj tožba proti članom tedanjega nadzornega sveta v zadevi nakupa poslovnega deleža slovaškega podjetja TT Invest (gre za očitano škodo v višini 19 milijonov evrov, z obrestmi je zahtevek visok že 30 milijonov evrov, primer je zdaj na vrhovnem sodišču) je Luko Koper stala že več kot dva milijona evrov. Stanković je menil, da bi morala uprava še enkrat preučiti, kakšne možnosti ima v tem primeru že zato, ker je očitani škodni znesek najverjetneje nemogoče izterjati od tedanjih nadzornikov. Dimitrij Zadel je pojasnil, da so primer smiselnosti tožb že dvakrat obravnavali delničarji na skupščinah (leta 2014 in 2018) in obakrat zahtevali nadaljevanje postopkov. Vendar bo uprava ponovno preučila argumente in morda vnovič predlagala premislek skupščini delničarjev, da odloči o tem primeru.

Skupščina Luke Koper izglasovala 1,07 EUR dividende za delničarje

Na današnji skupščini so delničarji odločali o rednih zadevah, tako so se seznanili s poslovanjem v letu 2019, hkrati pa odločali o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu (NS), seveda pa so tudi  odločali o višini dividende za leto 2019. Prav tako so delničarji odločali o izboru revizorja za poslovno leto 2020 do 2020, o začasnem znižanju prejemkov članom NS za čas trajanja epidemije COVID 19 in še nazadnje so delničarji odločali še o spremembah statuta. Prav tako so se seznanili s stroški in stanjem tožb zoper bivše nadzornike glede na pooblastilo, ki ga je Upravi podelila skupščina leta 2010. Predsednik Društva MDS je zastopalo 1,78 % prisotnega kapitala na skupščini.

Koper, 26.08.2020

Leto 2019 čisti prihodki višji za 1 %, v letu 2019 tudi dodaten strosek 4,8 mio takse za drugi tir, stroški dela višji ker je Luka Koper zaposlila 1/3 novih sodelavcev, ki so prej po večini delali na IPS

Č

Čisti prihodki od prodaje so tako dosegli 229 milijonov evrov in so bili za 1 odstotek oziroma za 2,4 milijona evrov višji kot v letu 2018.

Luka Koper je z marcem 2019 začela plačevati novo takso na pretovor, ki je namenjena izključno izgradnji dodatnega tira do pristanišča, ki pa se jo je v celem letu nabralo za 4,8 milijona evrov,  kar za enak znesek neposredno zmanjšuje rezultat. 

Pri višjih stroških dela pa gre za izpolnitev zaveze, ki jo je Luka Koper dala delničarjem, državi in javnosti, da bo na novo postavila model delovanja pristanišča, ki bo v pretežni meri temeljil na lastnih kadrih. Zaradi tega se je število zaposlenih v lanskem letu povečalo za tretjino.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je tako v letu 2019 znašal 45 milijonov evrov, kar je za 35 odstotkov manj kot v letu 2018, vendar 3 odstotke več od načrtovanega. Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je znašal 73 milijonov evrov, kar je za 26 odstotkov manj kot leto prej oziroma na ravni načrtovanega.

Čisti poslovni izid Skupine pa je znašal 40 milijonov evrov, kar je za 32 odstotkov manj kot v letu 2018, vendar presega načrt za 5 odstotkov.

Luka Koper v letnem poročilu tudi opozori, da je potrebno ob primerjavi  rezultatov poslovanja leta 2019 in 2018 upoštevati tudi vpliv izrednega dogodka odškodnine za dvigalo v višini 9,3 milijona evrov, prejete v letu 2018, kot posledice nesreče dvigala leto prej.

Posledice COVID 19 z zakasnitvijo – napoved za drugo polovico 2020 previdne

Uprava Luke Koper je v svojem sporočilu za javnost navedla, da se je zaradi COVID 19 zmanjšal pretovor surovin za avto industrijo in posledično jeklarne, upadel pa je tudi pretovor avtomobilov, po drugi strani pa se je povečal pretovor sipkih tovorov.

Uprava tudi pove, da okužbe v Luki Koper v času pandemije ni bilo in upa, da bo tako tudi v nadalje, saj so sprejeli številne ukrepe za zaščito zdravja vseh zaposlenih v teh razmerah in to še vedno budno spremljajo in nadgrajujejo.

Plan dela in investicij za 2020 previden, a vse investicije usmerjene v leto 2026

V tem trenutku je sicer nemogoče oceniti in napovedati vseh dolgoročnih posledic na blagovne tokove in preskrbovalne verige, še zlasti ob ponovnem vzponu rasti okužb. Na drugi strani, pa Uprava Luke Koper vse investicije, ki jih je Luka Koper predvidela v naslednjih petih letih namenja razvoju in povecanju zmogljivosti pristanisca in le to temelji na predpostavki, da bo prvi vlak zapeljal po novem tiru leta 2026, ki bo omogocil podvojitev sedanjih železniških prevozov tovora. Luka Koper v novo krizo zaradi COVID 19 vstopa v veliko boljšem finančnem stanju, kot je bila ob zadnji krizi leta 2008. Kot ena izmed primerjalnih prednosti Luke pa se je izkazala  tudi več namenskost pristanišča, ki omogoča da upad ene blagovne skupine lažje nadomestiti z drugo.

Stroški tožb zoper bivše nadzornike visoki kar 2 mio EUR, Luka Koper izgubila na 1 in 2 stopnji sedaj je v fazi revizije

Uprava je na skupščini razkrila, da je do sedaj za tožbe in pritožbe, ki jih je na Luka Koper vložila proti 8 bivšim članom NS iz časa uprave Roberta Časarja do sedaj porabila za stroške odvetnikov, taks, strokovnih podlag kot so cenitve in mnenja že cca 2 mio EUR. Luka Koper je v pravdi izgubila na prvi in drugi stopnji in je sedaj vložila zahtevo za revizijo, ki je v teku.

Spomnimo, da je Društvo MDS 26. maja 2010 pozval Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem kot organ nadzora nad opravljanjem dejavnosti revizijskih družb s sedežem v Republiki Sloveniji, da začne z opravljanjem nadzora nad kakovostjo in zakonitostjo revidiranja revizijske družbe Deloitte & Touch v skladu s pristojnostmi in pooblastili, ki ji pripadajo po Zakonu o revidiranju (v nadaljevanju ZRev-2; Ur.l.RS št. 65/2008), in sicer naj se nadzor nanaša na preverjanje kakovosti dela omenjene revizijske družbe in njenega pooblaščenega revizorja, ki je v preteklih letih opravljal redne revizijske preglede vseh poslov družbe in potrjeval sprejeta letna poročila družbe Luke Koper d.d. Dejstvo, ki vzbuja dvom o pravilnosti, zakonitosti in nepristranskosti opravljenih predmetnih postopkov rednih revizijskih postopkov v družbi Luka Koper d.d. s strani revizijske družbe Deloitte & Touch in njenega pooblaščenega revizorja v predmetni zadevi, je, da Poročilo posebne revizije Luke Koper, d.d. z dne 10.12.2009 in Dopolnitev poročila posebne revizije Luke Koper, d.d. z dne 5.2.2010 vsebujeta ugotovitve o nepravilnostih pri poslovanju družbe Luka Koper d.d. in sklepanju spornih, netransparentnih poslov, ki jih je v imenu družbe Luka Koper d.d. sklepalo prejšnje poslovodstvo te družbe, kar pa pooblaščeni revizorji revizijske družbe Deloitte&Touch niso nikoli zaznali pri preverjanju pravilnosti poslovanja družbe Luka Koper d.d., niti niso morebitnih kakršnihkoli dvomov o zakonitosti in primernosti tovrstnih poslov zajeli v svojih poročilih.

Ker so nadzorniki bili v strokovnem dvomu so upravičeno pričakovali, da jih bo najeti revizor ustrezno informiral pred sprejemom odločitve, po navedbah tedanjih članov NS je revizor vse sinergijske učinke skupaj z nakupom 10 % deleža v slovaškem TTI ovrednotil na 50 mio EUR, NS pa je potem podal soglasje k nakupu za 25 mio EUR za ta 10 % deleža, medtem, ko je kasneje revizor PWC to isto ovrednotil na vsega 11,4 mio EUR, za kar so sedaj deležni tožbe tedanji nadzorniki.

Posledica tega so bile sprejete tudi domnevno škodljive odločitve prejšnjega Nadzornega sveta Luke Koper, saj sta bivša nadzornika g. Bojan Zadel in ga. Olga Franca na skupščini Luke Koper 26. 03. 2010 povedala, da sta  sporno investicijo nakupa 10-odstotnega deleža slovaške družbe TTI podprla v dobri veri, da je vredna najmanj 50,4 mio EUR in jo kupujejo z 50 % diskontom (kot so to zagotovili iz Deloitte & Touch) in ne samo 11. oz. 12. mio EUR, kot je to kasneje ugotovil PWC.

V Društvu MDS smo zato pozvali Upravo naj na osnovi dejstev iz izgubljenih sodb iz katerih izhajajo dejstva, da sodišče zaenkrat odgovornosti bivših nadzornikov ni ugotovilo in sedanjega premoženjskega stanja toženih nadzornikov razmisli ali je pravdanje še vedno smiselno glede na morebitni izplen iz tega, saj ocenjujemo da vsi toženi skupaj nimajo takega premoženja, ki se ga Luka Koper toži v višini 19,3 mio EUR, kar z obrestmi nanese že preko 30 mio EUR.

Zdrs indeksa omilil domači farmacevt

Medij: Finance Avtorji: Mt. K. Teme: mali delničarji Datum: 10.08.2020 Stran: 12  

Vrednost delnic na domači borzi je minuli teden v povprečju znova nekoliko upadla, najprometnejša Krka pa je vnovič osrečila delničarje z rastjo tečaja. Vlagatelji na ljubljanski borzi so sredi vrhunca turistične sezone v večini na počitnicah, a to ne pomeni, da borza povsem spi.

Borzni posredniki so minuli teden sklenili za dobre štiri milijone evrov prometa, najbolj likvidna je bila spet Krka, ki se je izkazala tudi z rastjo tečaja. Slovenski »blue chipi« so se večinoma sicer pocenili, saj je indeks SBI TOP upadel za pol odstotka, na 840,05 točke.

Zanimanje za novomeškega farmacevta po objavi polletnih rezultatov ne jenja, na lov na delnice pa se je vnovič odpravila tudi družba sama. Krka je za lastne delnice to pot namenila skoraj 300 tisoč evrov, trenutno pa ima v lasti 4,4 odstotka lastnih delnic. Vrednost Krke se je v tednu dni okrepila za štiri odstotke, na 86,6 evra, na negativni strani pa so bile delnice NLB, Petrola, Telekoma in Luke Koper. 

Največ, 5,5 odstotka, so izgubile delnice Petrola, vendar je pri slednjih zapadla upravičenost do dividende. Nekaj manj oziroma 4,8 odstotka so izgubile delnice Luke Koper, delnice Telekoma Slovenije so zdrsnile za 3,2 odstotka, delnice NLB pa za 2,9 odstotka.

Na tedenski ravni so se med najpomembnejšimi okrepile le še delnice Zavarovalnice Triglav, ki so se podražile za odstotek. Cinkarna za zdaj posluje v skladu z načrti.

Glede na teden prej je nespremenjena ostala vrednost delnic Save Re in Cinkarne Celje. Slednja je razkrila, da ob letošnjih prihodkih, ki so manjši od načrtovanih, še vedno posluje v okvirih, ki bi ob koncu leta omogočili dosego načrtovanega dobička. Kot je opozoril prvi mož družbe Aleš Skok, bodo rezultati v skladu z napovedmi, če se razmere ne bodo poslabševale.

Zelo skromen promet je zaznamoval trgovanje z delnicami Intereurope, po tem, ko jo je prevzela Pošta Slovenije, pa je Društvo Mali delničarji Slovenije predlagalo izplačilo dividende. Od 7,9 milijona evrov bilančnega dobička želijo zanje nameniti nekaj manj kot štiri milijone evrov, vodstvo pa na drugi strani predlaga, da bilančni dobiček ostane nerazporejen.

Ponekod letos ne bo izplačil

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: mali delničarji Datum: Četrtek 11. junij 2020 Stran: 6

 

DIVIDENDE Ponekod letos ne bo izplačil

 

Vsaj do oktobra na podlagi zahtev regulatorjev slovenske banke in zavarovalnice dividend naj ne bi izplačevale. Farmacevta Krka in Salus pa z rekordno visokimi dividendami

 

Pri izplačilu letošnjih dividend slovenskih (borznih) podjetij bi lahko podjetja razdelili v tri skupine. Tista iz "industrijske" branže, kot so Cinkarna Celje, Telekom Slovenije, Petrol, verjetno še Luka Koper (ta sklica skupščine delničarjev sicer še ni objavila), bodo izplačala dividende, podobne tistim v preteklih letih in v skladu s pričakovanji. Farmacevtski družbi Krka in Salus bosta letos izplačali celo občutno višje dividende kot v preteklih letih. V tretji skupini pa so banke in zavarovalnice (tudi borzne NLB, Zavarovalnica Triglav, Sava Re), ki glede na dopis regulatorjev letos vsaj do oktobra naj ne bi izplačevale dividend, pri čemer je denimo Gorenjska banka svojemu lastniku (AIK banki Miodraga Kostiča) še pred izdajo dopisa že marca uspela izplačati 41 milijonov evrov dividend.

 

Zavarovalnice bi zlahka plačale dividende

 

Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), pojasni, da je stališče njihovega društva, da naj se povsod, kjer je ustrezen dobiček in je to mogoče, dividende za lansko poslovno leto letos tudi izplačajo. "Morebitne omejitve pri izplačilu dividend pa naj veljajo v naslednjem letu, ko se bo odločalo o delitvi dividend za letošnje poslovno leto. Prav tako ni logično, da bi omejitve pri izplačilu dividend veljale za podjetja, ki so bila v času koronavirusa deležna državne pomoči, saj velikokrat največ dividend prejme ravno država, pa še davek, ki ga država dobi, je od letos višji (namesto 25-odstotni je 27,5-odstotni). Prav tako sta bančni in zavarovalniški regulator z uredbo zgolj sledila priporočilom evropskih regulatorjev, da se vsaj do oktobra letos ne izplačuje dividend, čeprav vsaj zavarovalnice gotovo nimajo težav s solventnostjo, pa tudi tekoče poslovanje pri njih ni toliko slabše. Prav iz tega razloga smo v MDS že za skupščino Zavarovalnice Triglav predlagali, da se ob preteku uredbe regulatorja in ob takrat ustrezni kapitalski ustreznosti letošnje dividende delničarjem izplačajo novembra, a predlog ni dobil podpore ne regulatorja in ne državnih lastnikov," razloži sogovornik. Vseeno pričakuje, da bosta obe naši največji zavarovalnici ob sicer nepotrebnih dodatnih stroških imeli do konca leta še po eno skupščino, na kateri bodo le odobrili izplačilo letošnjih dividend. Izplačilo vmesnih dividend pa ni mogoče, saj bi jih bilo treba napovedati pred sprejemom lanskih letnih poročil, za kar pa je zdaj že prepozno.

 

Sprva sta uprava in nadzorni svet tudi delničarjem Telekoma Slovenije predlagala, naj se letos dividend ne izplača, a je SDH z nasprotnim predlogom prejšnji petek dosegel izplačilo 3,5 evra bruto na posamezno delnico ali skupno 22,8 milijona evrov, kar pa malih delničarjev, tako kot Telekomovo aktualno poslovanje, ni pretirano zadovoljilo.

Tudi v Petrolu so že predlagali 22 evrov bruto dividende na delnico ali skupno 45,2 milijona evrov, a kasneje skupščino zaradi takratnih zdravstvenih razlogov preklicali. Toda pri ponovnem sklicu skupščine (ta je predvidena za 23. julij) ni pričakovati drugačnega predloga glede dividend.

 

Na sklic skupščine še čakajo delničarji Luke Koper, a je zaradi njihovega precej zaostrenega poslovanja težko verjeti, da bo letošnja dividenda tako visoka, kot je bilo lanskih 2,33 evra bruto na delnico ali skupno 18,6 milijona evrov.

 

Koronakriza tudi priložnost

 

Med borznimi poznavalci je slišati, da bodo tudi banke in zavarovalnice še do konca letošnjega leta izplačale dividende, a pod pogojem, da ne bo drugega vala epidemije koronavirusa.

 

Visoke dividende farmacevtov Krke in Salusa borznikov ne presenečajo, čeprav se je ravno pri Krki poznalo, da je dokupovanje lastnih delnic občutno dvignilo njen tečaj, kar jeza male delničarje davčno tudi precej ugodnejše kot pa samo izplačilo (višjih) dividend.

 

Skupščina Luke Koper potrdila dividendo 1,33 EUR; član NS Mladen Jovičič ostal brez razrešnice

Na tokratni 31. letni skupščini družbe Luka Koper, d.d. so delničarji odločali o rednih zadevah, ter spremembah in dopolnitvah Statuta družbe. Skupščina je potrdila predlog za izplačilo dividende v višini 1,33 EUR bruto na delnico, kar je 8% več od lanskoletne dividende. Dividende bodo izplačane 30.08.2019. Pooblaščenec Društva MDS je na skupščini zastopal čez 225.000 glasov oziroma več kot 1,6 % osnovnega kapitala Luke Koper oz, 2,01 % prisotnega kapitala na skupščini.

 

Koper in Ljubljana, 28. junij 2019


 

Rekorden pretovor v letu 2018 - Skupina Luka Koper z 11 odstotnim povečanjem rezultata pretovora   

Kot je ob predstavitvi Letnega poročila za poslovno leto 2018 bilo poudarjeno, je ladijski pretovor znašal 24 milijonov ton blaga, kar je 3 odstotke več kot leta 2017 in predstavlja rekorden letni pretovor v zgodovini pristanišča. Rast pretovora glede na preteklo leto je Skupina Luka Koper dosegla na vseh blagovnih skupinah, razen pri tekočih tovorih. Potniški terminal je v letu 2018 zabeležil 101.415 potnikov, kar je 41 odstotkov vec kot leta 2017.  

V letu 2018 so čisti prihodki od prodaje dosegli 226 milijonov EUR in so bili za 7 odstotkov oziroma za 15 milijonov EUR večji kot v letu 2017. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v letu 2018 znašal 70 milijonov EUR, kar je za 90 odstotkov oziroma za 33 milijonov EUR več kot v letu 2017. Brez upoštevanja enkratnega dogodka prejete odškodnine v višini 9,6 milijona EUR in brez v letu 2017 oblikovanih rezervacij za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 milijona EUR, , bi poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper v letu 2018 znašal 60,2 milijona EUR, kar pomeni povečanje za 15 odstotkov glede na leto 2017.

 

Bilančni dobiček 29,2 mio EUR - dividenda 1,33 EUR

Družba Luka Koper je v poslovnem letu 2018 ustvarila čisti poslovni izid v višini 29,2 mio EUR. Delničarjem bo izplačana dividenda v znesku 1,33 EUR bruto na delnico, kar je 8% več, kot je bila lanskoletna dividenda. Dividenda bo izplačana dne 30.08.2019 vsem delničarjem, ki bodo vpisani v centralni register pri KDD na dan 29.08.2019.

 

Mladen Jovičić ostal brez razrešnice za preteklo leto

Delničarji so na skupščini glasovali ločeno o podelitvi razrešnice posameznim članom NS, pri čemer so vsi člani prejeli razrešnico za preteklo leto z izjemo Mladena Jovičića. Proti njegovi razrešnici je glasovalo kar 88,4 % prisotnih delničarjev.

Slovenska borzna elita letos kljub opozorilom o ohlajanju gospodarstva vlaga pol milijarde evrov

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji, naložbe podjetij Datum: Četrtek, 31. januar 2019 Stran: 2

Uprave borznih družb imajo zaradi večinoma izboljšanega poslovanja lani – nekatera po dolgih letih – spet na voljo več denarja tudi za nove naložbe. Prav zaradi zgrešenih vlaganj so nekatere, denimo Intereuropa, še vedno v slabi kondiciji. Po drugi strani pa družbe brez razvoja tudi ne morejo rasti. Prečesali smo načrte in družbe še posebej povprašali, kakšne so napovedi najelitnejših družb, kam, v kaj, koliko bodo vlagale.

Slovenske borzne družbe za letos napovedujejo boljše poslovanje, pa tudi več naložb. In to občutno več – glede na raven naložb do konca devetmesečja oziroma investicijske načrte za celotno prejšnje leto, namerava šest borznih družb letos v osnovna sredstva vložiti 66 odstotkov več denarja!

So te napovedi preveč drzne v luči ohlajanja gospodarske rasti, so šefi in nadzorniki slovenskih borznih družb bolj optimistični od kolegov po svetu? So med tistimi, ki ne upoštevajo dovolj opozoril o ohlajanju? Ali gre le za realno prilagajanje distorzijam v poslovnem okolju – ki jih tudi ni malo? Se morajo podjetja prav s povečanimi vlaganji bojevati proti upadu prodaje? V kaj vlagajo pametna podjetja v času ohlajanja?

»V trenutnem stadiju gospodarskega cikla je pomembno, da podjetje izkoristi priložnost za korak naprej, ki mora sočasno pomeniti pripravo na potencialno ohlajanje gospodarstva. Konjunkture pogosto dajo upanje za ohranjanje v krizi nedobičkonosnih dejavnosti, medtem ko bi morali biti osredotočeni na modernizacijo proizvodnje in iskanje priložnosti v proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo,« pravi direktor upravljanja premoženja pri družbi Alta Invest Matej Šimnic. »Kljub povečanemu povpraševanju sta zdaj pomembnejša diverzifikacija in izboljšanje učinkovitosti kot pa sledenje trgu in pretiranemu vlaganju v širjenju proizvodnje,« pravi Šimnic in dodaja, da pa se je nekaterim družbam čakanje z naložbami tudi splačalo. »Posploševanje, da so vsa vlaganja v tem trenutku zapravljanje denarja, bi bilo seveda napačno, je pa prav, da podjetja vlaganja ustrezno načrtujejo in izkoristijo še sveže izkušnje iz pred nekaj let,« sklene Šimnic.

Glavni analitik pri GZS Bojan Ivancdodaja, da v napovedih družb ne vidi ekscesov: »Nobena ni napovedala kakšnega pretiranega širjenja, res pa je, da bi moral dobršen del teh naložb nastati že v prejšnjih letih, ko so se pa družbe večinoma ukvarjale z razdolževanjem. V tem kontekstu je pomembno, da se tokrat večinoma odločajo tudi za financiranje z dolgoročnejšimi viri, ki so poceni, ali pa celo za financiranje z zadržanimi dobički.« Ivanc dodaja še, da je pomembno tudi, da je tokrat sestava naložb drugačna: »Podjetja ne vlagajo več toliko v štiri stene, torej v neke nepremičnine, ampak predvsem v razvoj.« Med tistimi, ki gradijo oziroma nameravajo graditi, sta, denimo, Krka in Petrol.

Kdo vlaga in koliko?

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.