Luka Koper

Nekdanja finančnica Luke bivšega šefa Časarja precej obremenila

Medij: Primorske novice Avtorji: Tanackovič Tatjana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 16. 05. 2015 Stran: 5

Včeraj se je nadaljevala odškodninska tožba za ekološke projekte v Luki Koper

Na drugi narok tožbe, kjer Luka Koper očita nekdanji upravi Roberta Časarja 4,8-milijonsko oškodovanje pri ekoloških poslih, Robert Časar ni prišel. Njegov odvetnik Daniel Planinšec je pojasnil, da se Časar za prihod pač ni odločil, njegova prisotnost na sodišču pa v odškodninskih tožbah tudi ni nujna.

KOPER ► V četrtek so ga na sodišče pripeljali z Doba zato, ker je moral tudi sam pojasniti zadeve, zdaj pa lahko sodišče tožbo vodi tudi brez njegove prisotnosti. Na sodišču so tako včeraj zaslišali še nekatere priče, ki so bile v času, ko je Luko Koper vodila uprava Roberta Časarja, na različne načine povezane z ekološkimi posli. Najprej je pred sodišče stopila Mojca Čeme Pucer, ki je bila takrat izvršna direktorica za finance in je Časarja tudi po elektronski pošti opozorila na pomanjkljivosti pri finančni konstrukciji projektov, vendar njena opozorila niso bila upoštevana.

Izrazito tvegana posojila Luke Koper

Država umirja privatizacijsko vnemo

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 04. 2015 Stran: 8

Napovedi o (raz)prodaji gospodarstva, ki naj bi jo prinesla strategija upravljanja državnih naložb, se niso uresničile. Ključne družbe bodo namreč še naprej ostale v državnih rokah, vlada Mira Cerarja pa očitno vse stavi na preporod energetike.

Strahovi, da bo prišlo do (raz)prodaje slovenskega gospodarstva, so se očitno izkazali za neupravičene. Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da se bo država umaknila iz vsaj nekaterih pomembnih družb in jih prepustila strateškim vlagateljem, bodo ti načrti očitno splavali po vodi.

Iz predloga Idasifikacije naložb, ki so ga pred politično razpravo o tem, katere družbe prodati in katere zadržati, pripravili na ministrstvu za finance, namreč izhaja, da bi lahko poleg že začetih prodajnih postopkov s seznama 15 podjetij za privatizacijo prodali kvečjemu nekaj drugih družb. Če bo vlada Mira Cerarja ugodila predlogu ministrstva, bi ključne družbe še naprej ostale v državnih rokah. Seveda če se bo s tem strinjal tudi državni zbor.

Banke v tuji lasti bolje poslujejo od državnih

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2015 Stran: 3

Ljubljana - Lastniški delež države v slovenskem bančnem sistemu je eden največjih na svetu. Eden od razlogov sta sanacija in nacionalizacija bank, drugi pa je pomanjkanje politične volje za privatizacijo največjih bank v preteklosti. 

KBC je leta 2002 za skoraj pol milijarde evrov kupila 34 odstotkov NLB, a slovenska vlada v prihodnjih letih Belgijcem ni prepustila večinskega deleža v banki. KBC je po dobrem desetletju izstopila iz NLB, zato je slovenski državi prodala celoten delež po ceni enega evra za delnico. Slovenska vlada je preprečila tudi večji vstop tujega lastništva v drugo največjo slovensko banko. NKBM je namreč leta 2011 iskala dodaten kapital na varšavski borzi a je takratna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), v kateri je sedel tudi sedanji kandidat za nadzornika Slovenskega državnega holdinga Marko Golob, trem državnim podjetjem Elesu, Pošti Slovenije in Gen energiji naložila dokapitalizacijo NKBM. Takratni minister za finance France Križanič in nasprotnik privatizacije je zagotavljal, da bo »delnice mogoče zelo hitro in z donosom prodati«. V resnici so podjetja izgubila celoten vložek: 47,5 milijona evrov. Država je namreč nacionalizirala banke in v NLB, NKBM, Abanko, Banko Celje, Factor banko in Probanko samo v zadnji sanaciji zlila približno štiri milijarde evrov.

Slovenija: največji bo Telekom, za njim še cela vrsta

Medij: Manager Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 11. 12. 2014 Stran: 54

Leto 2015 bo brez dvoma v znamenju prodaje državnih deležev v podjetjih, saj prodaja 15 podjetij s prvega vladnega seznama za privatizacijo še ni končana, nekatere izjave premierja Mira Cerarja pa so že sprožile špekulacije, da se bo ta seznam še razširil. Na njem naj bi se po pričakovanjih znašli med drugim Pivovarna Laško, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Petrol. nekateri ugibajo, ali bo na seznamu tudi slovenski paradni konj, farmacevtska družba Krka, v kateri imata Slovenski državni holding (SDH) in državna Kapitalska družba skoraj 27-odstotni delež.

Podjetja z državnega seznama

S prvega seznama 15 podjetij za privatizacijo so že prodani Aerodrom Ljubljana, izdelovalec laserskih naprav Fotonain kemijsko podjetje Helios. Največji je bil iztržek za Aerodrom, ki so ga država in državni skladi prodajali v konzorciju s še nekaj delničarji. Za 75,5-odstotni delež je nemško letališko podjetje Fraport plačalo 234 milijonov evrov. V kratkem bo odkupilo še preostali delež od manjših delničarjev, napovedalo pa je tudi naložbo v širitev Aerodroma. Helios so kupili Avstrijci, Fotono pa Američani. Postopki za prodajo so se že začeli pri kemijskih podjetjih Aero in Cinkarna Celje, proizvajalcu športne opreme Elan, Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), Telekomu Slovenije, živilskem podjetju Žito in letalskem prevozniku Adrii Airways. Na začetek postopka pa še čakajo Terme Olimia. Gospodarsko razstavišče, proizvajalka papirnih izdelkov Paloma in izdelovalec orodij Unior ter Adria Airways Tehnika.

Izbira finančnika v Luki spet vroča tema

Medij: Primorske novice Avtorji: Gleščič Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 19. 11. 2014 Stran: 2

Kdo bo vodil luške finance - Svoljšak, Aver, Jaklin ali kdo drug?

Sedanji prvi finančnik Darsa Tine Svoljšak m direktor Komunale Logatec Boštjan Aver sta po naših informacijah med kandidati za člana uprave za finance Luke Koper. Kandidatov je sicer več, nadzorni svet Luke pa bo o imenovanju finančnika odločal v petek.


KOPER ► "Tega ne morem komentirati," je na naše vprašanje o tem, ali je med kandidati za vrh Luke, včeraj odgovoril Boštjan Aver (39), ki živi v Ankaranu. Zadnje leto vodi Komunalno podjetje Logatec. "Ki zdaj po štirih letih posluje z dobičkom. Vodim tudi finančni nadzor zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik za ministrstvo za infrastrukturo in predavam na Gei Collegeu in Evropski pravni fakulteti," našteva. Aver, ki je doktor znanosti s področja poslovodenja in organizacije, se je sicer za finančnika Luke prijavil že leta 2009, ko so iskali celotno upravo, a ni bil izbran. V letu 2011 pa ga je Društvo malih delničarjev predlagalo za nadzornika Luke, a predlog ni dobil dovolj podpore. V letu 2010 je bil že izbran za direktorja Splošne bolnišnice Izola, a je odstopil, kot pravi, zaradi medijskih pritiskov. Proti Averju, ki je bil do leta 2009 predsednik uprave Vzajemne, je Vzajemna ravno takrat vložila odškodninsko tožbo zaradi negospodarnega ravnanja. "Niti ene tožbe zoper mene ni dobila," pravi Aver.

Bodo škodo izterjali od nadzornikov?

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 14. 11. 2014 Stran: 3

Luka Koper Ob pravnomočnosti sodbe v zvezi z nezakonito razrešitvijo Gregorja Veselka 70.000 evrov odškodnine

Koper - Gregor Veselko, nekdanji predsednik uprave Luke Koper, je na Okrožnem sodišču v Kopru dokazal, da so ga nadzorniki, ki jih je vodil Janez Požar, na začetku septembra 2012 razrešili nezakonito. Ker na delovnem sodišču zaradi tega zahteva tudi odškodnino, bi Luka lahko nadzornike terjala za povračilo škode.


»Luka se bo verjetno pritožila, toda moji odvetniki ne vidijo možnosti, da bi višje sodišče spremenilo sodbo,« pravi Gregor Veselko: »Nikakor mi ni šlo za to, da bi se vrnil na funkcijo direktorja, ampak da se preprečijo taka neumna in nezakonita dejanja, in upam, da bo ta primer sodna praksa tudi za druge podobne.« V sklepu o razrešitvi so namreč nadzorniki zapisali, da je Veselkova uprava delala dobro, da je prevzela družbo v krizni situaciji (po odhodu Časarjeve uprave), da je ustvarila rast, toda hkrati upravi niso zaupali, da bi se spopadla z nalogami, ki so čakale podjetje. »Ocena dela je bila postavljena za celotno upravo, razrešili pa so samo mene, kar je opazilo tudi sodišče, ki je zapisalo, da bi morali subjektivno odgovornost objektivizirati in dokazati nepravilnosti oziroma napačne odločitve. Toda to jim v pravdnem postopku ni uspelo,« je pojasnil Veselko.

V Luki Koper čakajo samo še Dravo

Medij: Primorske novice Avtorji: Gleščič Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 18. 07. 2014 Stran: 3

V Luki Koper v prvem polletju višji prihodki in večji pretovor

V Luki Koper so v prvem polletju pretovorili 333.203 TEU kontejnerjev, kar je za 13 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Skupne prihodke, teh je bilo za skoraj 70 milijonov evrov, so v primerjavi z lani povečali za devet odstotkov.


KOPER ► Predsednik uprave Luke Drago Matic ugotavlja, da so sodelavci presegli ne le lanske številke, ampak tudi letošnje načrte za pretovor in prihodke.

V Luki Koper ocenjujejo, da zaradi propada največje ladjarske povezave v zgodovini ladjarstva med Maerskom, MSC in CMA-CGM, imenovane P3, ki jo je zaradi prevelike koncentracije na trgu blokirala Kitajska, ne bodo izgubili nič tovora. Prej utegnejo kaj pridobiti, saj se veliki ladjarji že dogovarjajo o novih navezah. Maersk in MSC sta, denimo, že oznanila novo povezavo M2, ki naj bi zaživela prihodnje leto. V Kopru upajo, da bi lahko s takšnimi načrti velikih ladjarjev, tudi sami pridobili tretjo direktno ladijsko povezavo z Daljnim vzhodom. Z vsaj tremi direktnimi povezavami bi Luka Koper lahko do leta 2030 sedanji letni pretovor zabojnikov s 600.000 TEU povečala na kar dva milijona TEU, so pred nedavnim izračunali analitiki londonske analitične družbe MDS Transmodal. Seveda pod pogojem, da ima vsaj 15 metrov globoko morsko dno in drugi tir.

Skupščina delničarjev o dobičku Luke Koper

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: STA Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 09. 07. 2014 Stran: 2

ISTRA

KOPER - Delničarji Luke Koper so na včerajšnji redni skupščini soglasno podprli nasprotni predlog države o uporabi bilančnega dobička za leto 2013 v višini 3,72 milijona evrov. Od omenjene vsote bodo tako 2,24 milijona evrov uporabili za izplačilo dividend v višini 0,16 evra na delnico, preostanek dobička v višini 1,48 milijona evrov pa ostaja nerazporejen. Uprava in nadzorni svet sta sprva sicer predlagala, da se za izplačilo dividend uporabi 1,4 milijona evrov, kar znese 0,10 evra na delnico, preostanek bilančnega dobička v znesku 2,32 milijona evrov pa ostane nerazporejen.

Na skupščini, na kateri je bilo prisotnih 72,33 odstotka delnic z glasovalno pravico in ki je minila brez razprave v slabe pol ure, so se delničarji med drugim seznanili s sprejetim letnim poročilom matične družbe in skupine Luka Koper za leto 2013, z mnenjem revizorja in s poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila družbe. Prav tako je skupščina podelila razrešnico članom uprave in nadzornega sveta za leto 2013, za tekoče poslovno leto pa je za revizorja imenovala revizijsko dražbo KPMG Slovenija.

LUKA KOPER, d.d.

Datum skupščine: 
08.07.2014 - 13:00
Naslov: 
v sejni dvorani Primorske gospodarske zbornice, Ferrarska ulica 2, Koper
Status: 
arhivirana

Milijoni v morje

Medij: Primorske novice Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 06. 06. 2014 Stran: 4

Milijoni v morje Delničarji Luke bodo julija na skupščini odločali o dividendah. Vsak delničar naj bi dobil deset centov za delnico. Malo v primerjavi s tistim, kar bodo porabili za poglabljanje prvega bazena. Toda če kdaj, se bo Luki gotovo bogato obrestovalo, da bo milijone evrov zmetala - na dno morja. In potem bodo tudi dividende višje. Upamo!

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.