Istrabenz
Nadzornika brez rokavic
Medij: Delo Avtorji: Žugelj Damjan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Pisma bralcev Datum: 02. 02. 2011 Stran: 5
V sobotni izdaji časopisa Delo (29. 1. 2011) je novinar v komentarju na strani 5 z zgoraj omenjenim naslovom opisal nedavno ostro polemiziranje v javnosti med direktorjem Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) dr. Damjanom Žugljem in guvernerjem Banke Slovenije dr. Markom Kranjcem. V komentarju je novinar med drugim napisal tole: »Po drugi strani pa se morajo tudi na ATVP vprašati, ali so kaj upoštevali tveganja, ko so izdajali prevzemna dovoljenja Istrabenzu, .Merfinu, Pivovarni Laško, slamnatemu Kolonelu in drugim.«
Bog jih je zapustil
Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 01. 2011 Stran: 19
Franc Kramberger, mariborski nadškof, danes pravi, da jim je iskreno žal za polom: "Zavedamo se stisk ljudi ..." Ko niso bili v stiski, so se zavzemali za manj države, enotno davčno stopnjo in zato, da bi ljudje v Sloveniji prevzeli več »odgovornosti za svoj gmotni položaj in za svojo srečo.«
MARIBORSKA NADŠKOFIJA JE ZA REŠEVANJE SVOJIH FINANČNIH HOLDINGOV ŽRTVOVALA TUDI DENAR VERNIKOV IN PREMOŽENJE KARITATIVNIH USTANOV
PRODANI MISIJONARJI
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Anton Stres se te dni mudi na duhovnih vajah na Madagaskarju. Seveda je šel na obisk k najbolj znanemu slovenskemu misijonarju. Petru Opeki, ki ga je nedavno z državnim odlikovanjem nagradil tudi predsednik države Danilo Turk. Peter Opeka je dokaz, da se lahko slovenska krščanska dobrota v mednarodnem prostoru uvrsti na najvišje položaje. A kot vse kaže, so doma te vrednote obrnjene na glavo. Tudi misijonarska pisarna v Mariboru, na Slovenski cesti 21, je le ena od množice nepremičnin, ki jih je mariborska nadškofija v zadnjem letu, očitno zaradi reševanja svojega holdinškega premoženja, zastavila pri bankah. Po naših informacijah je upnica omenjenih prostorov avstrijska Volksbank.
Zraven misijonarske pisarne je na Slovenski 17 sedež
Reševanje prezadolženih cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Červek Urban,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2011 Stran: 9
Vatikanski finančniki iščejo izhod iz težav
Stanković: Po nam znanih podatkih so vsi deleži in finančne naložbe zastavljeni pri bankah - Mase za poplačilo upnikov v primeru stečaja menda le za 60 odstotkov - Bo NFD Holding iskal nova zavarovanja?
Maribor, Ljubljana - Potem ko sta konec prejšnjega tedna plačilno nesposobnost najprej razglasila finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, nato pa še podjetje Gospodarstvo Rast, se v zakulisju nadaljujejo pogajanja med tujimi svetovalci mariborske nadškofije in bankami upnicami. Dokler se pogovori ne končajo - časa je menda tri ali štiri tedne -, vpleteni ne želijo napovedovati usode omenjenih podjetij. Vse več pa je govoric, da bi lahko prezadolžena podjetja, povezana z gospodarsko upravo mariborske nadškofije, končala v stečaju. S tem bi bile na voljo za prodajo številne naložbe obeh holdingov.
Čeprav so omenjena podjetja plačilno nesposobnost na portalu Ljubljanske borze razglasila že v petek, na Okrožnem sodišču v Mariboru še niso prejeli nobenega predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, niti od holdingov Zvon Ena in Zvon Dva niti od Gospodarstva Rast. »Dokler tega ne storijo ali dokler tega ne stori kateri od upnikov, nadaljnjih postopkov pred sodiščem ni mogoče napovedovati in sodišče pri ravnanju insolventnega dolžnika nima nobene vloge,« sporočajo s sodišča.
V Gospodarstvu Rast, ki je v večinski lasti mariborske nadškofije, manjšinska deleža pa imata še škofiji Novo mesto in Murska Sobota, in ga od odstopa dolgoletnega glavnega ekonoma nadškofije Mirka Krašovca vodi Dušan Zazijal, nastalega položaja uradno ne želijo komentirati. Sporočajo le, da pogajanja med tujimi svetovalci, banko TMF in skupino Rothschild ter bankami upnicami (največja je NLB, op. p.) še naprej potekajo, pri tem pa bodo še naprej izvajali intenzivne aktivnosti finančnega prestrukturiranja vseh treh družb. Predlog njihovega finančnega prestrukturiranja bo po pričakovanju uprave Gospodarstva Rast pripravljen v naslednjih treh ali štirih tednih.
Človek počasnih, a zanesljivih korakov
Medij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga - Dnevnikov objektiv Datum: 15. 01. 2011 Stran: 8
Človek počasnih, a zanesljivih korakov. Tomaž Berločnik, ki je nasledil Aleksandra Svetelška na čelu.
Za novinarja je pisanje portreta o človeku, kot je Tomaž Berločnik, kar težko. Doslej je bilo o njem zelo malo napisanega, o njem se v poslovnem svetu zelo malo ve, tisti, ki ga poznajo, pa ga praviloma hvalijo. Najpogosteje ga označujejo za neodvisnega, odločnega in trmoglavega, če kdo želi od njega odločitev, ki ni skladna z njegovim prepričanjem. Pri njem mora imeti vsak »zakaj« svoj »zato«. Toda sočasno ne velja za človeka hitrih in nepremišljenih dejanj, ampak počasnih, a zanesljivih korakov. To je očitno prevladalo tudi pri oceni nadzornikov Petrola, da so ga po predčasnem slovesu Aleksandra Svetelška v začetku tega tedna povabili k vodenju ene največjih slovenskih družb. Po svojih glavnih značajskih lastnostih je namreč Tomaž Berločnik v marsičem nasprotje svojega predhodnika na čelu Petrola. Nadzorniki in zaposleni tako pričakujejo, da bo umiril razmere in povrnil skrhano zaupanje, tudi s timskim delom, na katerega prisega, ter Petrol umaknil iz medijev, pa naj gre za poročanje o spornih poslih ali piarovske prispevke. Novinarskim intervjujem se izogiba, v njegovih besedah, kijih izreka umirjeno, ni balasta.
Po duši in srcu strojnik
Mag. Tomaž Berločnik zapušča Istrabenz in namesto Svetelška prihaja na vrh Petrola
Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Suzana Rankov, Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 11. 01. 2011 Stran: 20 Foto: Jaka Adamič
Ljubljana - Vodenje Petrola bo s 1. februarjem prevzel mag. Tomaž Berločnik, ki bo danes odstopil kot predsednik uprave Istrabenza. Družbo bo do takrat vodil član uprave Petrola Rok Vodnik. Zaradi razčiščevanja spornih poslov s SCT in odkupa terjatev odvetnika Dušana Korošca do SCT je dosedanji predsednik uprave Aleksander Svetelšek sinoči ponudil odstop, ki so ga nadzorniki po dobrih dveh urah seje sprejeli. Vodenje in gospodarnost poslov s SCT in z odvetnikom Korošcem bodo preverili s posebno revizijo, katere rezultate pričakujejo do konca februarja.
Bolj kot nepravilnosti pri urejanju terjatev do SCT, ki še niso nedvoumno potrjene, je Aleksandra Svetelška (desno) iz vrha Petrola odneslo načeto zaupanje nadzornikov na čelu s mag. Tomažem Kuntaričem (na sredini) do uprave. Razmere bo poskušal umiriti mag. Tomaž Berločnik (levo), ki se je sinoči že predstavil nadzornikom. Svetelšek je odstop ponudil predvsem, ker se je zavedal, da bo zaradi načetega zaupanja nadzornikov težko delal in se bodo pritiski zaradi spornih poslov nadaljevali, kar je potrdil tudi Svetelšek z oceno, da bi bilo zaradi zadnjih dogodkov preveč obremenjujoče voditi Petrol. Iz Petrola odhaja brez odpravnine, bo pa še šest mesecev svetovalec uprave. »Uprava je tudi v primeru SCT delovala v dobro družbe, kar bodo pokazali tudi rezultati družbe. Odstopil sem zato, ker se je o tem veliko polemiziralo in ker družba potrebuje mir,« je dejal Svetelšek. Na vprašanje Dnevnika, kako je bil posel s SCT koristen za Petrol, ni želel odgovoriti.
Po naših informacijah je Berločniku nadzorni svet podelil mandat za sestavo uprave, podobno kot ga je junija 2009 podelil tudi Svetelšku. Pričakovati je, da bo prišlo do sprememb v upravi, zlasti če bo revizija potrdila sume, da sta za sporne posle soodgovorna Jani Živko, član uprave za finance, in Roman Dobnikar, član uprave za prodajo in marketing. Po mnenju nekaterih nadzornikov naj bi bil prav Dobnikar najbolj odgovoren za ogrožanje interesov Petrola v poslovnih odnosih s SCT. Poznavalci razmer ocenjujejo, da bi morala za umiritev razmer upravo zapustiti tudi Mariča Lah, odgovorna za nabavo in logistiko, za katero so že ob imenovanju lobirale močne interesne skupine, ki so Petrol obvladovale v času Janeza Lotriča. Zaradi njene ambicioznosti postati prva dama Petrola, namreč ni jasno, ali ni v ozadju pomagala spodkopavati sedanje uprave, zlasti njenega predsednika.
Naprodaj
Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 01. 2011 Stran: 11
Po Drogi Kolinski v lanskem letu letos na prodajnem seznamu še vsaj Mercator, Pivovarna Laško, Fructal, Sava, Večer in Delo, pa tudi Banka Celje in Abanka, morda tudi Telekom Slovenije, saj država ni v zavidljivem finančnem položaju.
V lanskem letu so se številna slovenska podjetja - zaradi finančno-gospodarske krize in pa zgrešenih menedžerskih prevzemov podjetij v preteklosti - soočala z velikimi težavami v poslovanju. Prav tako je ni kaj boljše odnesla večina njihovih lastnikov.
Koprski Istrabenz, ki se tako kot kranjski Merkur nahaja v prisilni poravnavi, je hrvaški Atlantic Grupi Emila Tedeschija lani že prodal Drogo Kolinsko, ki je znana po blagovnih znamkah Argeta, Barcaffe, Cockta, Donat Mg in še kakšni. Letos naj bi sledila še vsaj Istrabenzova prodaja družbe Instalacija, kjer v koprskem Srminu skladiščijo naftne derivate, najbrž pa tudi hotela Palače v Portorožu, katerega upravlja hotelska veriga Kempinski. Tako naj bi Istrabenz splaval na zeleno vejo, česar se veselijo njegove banke upnice, posredno pa tudi lastniki, med katerimi je največji Petrol. Ugiba se, katere druge gospodarske družbe bodo v Sloveniji kmalu naprodaj.
Bošku Šrotu ne bodo sodili v domačem Celju
Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Rankov, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 04. 01. 2011 Stran: 21
Ljubljana - Bošku Šrotu, nekdanjemu generalnemu direktorju Pivovarne Laško, ne bodo sodili v domačem Celju. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo predlog njegovega zagovornika Aleša Mačka, da bi se sojenje preneslo iz ljubljanskega na celjsko okrožno sodišče in da bi mu posledično sodili ločeno od preostalih obdolženih, ki jih tožilstvo bremeni nezakonitega financiranja propadlih menedžerskih odkupov Pivovarne Laško in Istrabenza.
Okrožno sodišče v Ljubljani pa še vedno ni odločilo o ugovorih obdolženih na obtožnico, ki jo je sredi julija lani neposredno vložila skupina državnih tožilcev za posebne zadeve. Dobro leto po hišnih preiskavah, devet mesecev po vložitvi kazenskih ovadb in pol leta po vložitvi obtožnice za enega največjih primerov gospodarske kriminala tako še vedno ni jasno, ali bo obtožnica postala pravnomočna in kdaj, če sploh, se bo začelo sojenje.
Na vrhovnem sodišču so nam pojasnili, da so se pri zavrnitvi predloga za prenos odločanja o zadevi na drugo sodišče oprli na to, da je bila vložena enotna obtožnica zoper več obdolžencev, očitki zoper njih pa so medsebojno povezani. Znano je, da je skupina tožilcev vložila obtožnico proti devetim fizičnim in šestim pravnim osebam. In sicer so suma storitve različnih kaznivih dejanj, od zlorabe položaja, ponarejanja listin do pranja denarja, poleg Boška Šrota obtoženi še nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar, direktor Maksime Holdinga in nekdanji lastnik podjetja Microtrust Nastja Sušinski, nekdanji svetovalec za finance v Istrabenzu Kristjan Sušinski, lastnik Sportine Bahtijar Bajrović, kranjski odvetnik Branko Lipovec, nekdanji direktor Infonda Holdinga Matjaž Rutar, nekdanja "slamnata" lastnica Šrotovega podjetja Kolonel Danijela Raković in dolgoletna Šrotova poslovna sodelavka Vesna Rosenfeld.
Zločin in kazen
Medij: Finance Avtorji: Bavčar Igor Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gostujoči komentar Datum: 22. 12. 2010 Stran: 12
GOSTUJOČI KOMENTAR
Ko boste prebrali ta sicer sposojeni naslov in videli še ime pisca, se boste morda zdrznili. 0 zločinu in kazni tu vendarle ne more biti dvoma. Pa je res vse tako, kot se zdi in piše? Velikokrat sem se spraševal, zakaj tak »pravičniški« bes politike, medijev in druge javnosti do mene. Najprej sem odgovor iskal v vsem, kar sem počel v zadnjih 20 letih. S svojim delom v opoziciji v prejšnjem režimu in v štirih slovenskih vladah se nisem nikoli posebej hvalil, ali bog ne daj, da bi o tem celo napisal knjigo, kot je med Slovenci v navadi, a bil sem zraven. V človeški biti je, da ljudje posameznika, kije v nekem obdobju aktivno sooblikoval čas in vkaterega projicirajo svoja pričakovanja, hitro in še prehitro obtožijo za svoje neuspehe. Upe in pričakovanja zamenjajo zabes in prekipela čustva. Se posebej, ker se številnim zdi, da se je v teh 20 letih slovenska država spremenila v blaten kaos, in ker hitro pozabljamo predvsem slabe stvari, se celo zdi, da smo v prej šnji državi lepše in bolje živeli. Tako nibrez soli to, kar mi je ob kavi zadnjič rekel Tine Hribar, danam Slovenci vresnicizamerijo, da smo jih potisnili v osamosvojitev, in da so Demosove stranke zato izgubile prve volitve po nastanku samostojne države. Seveda je to samo eden od razlogov, domišljavo in naduto bi bilo, če bi mislil, daje zgolj to razlog za poskus mojega medijskega uboja in politično represivnega obračuna z menoj.
V Petrolu ni vezane trgovine
Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Pavlovčič Lidija Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 18. 12. 2010 Stran: 16
V Petrolu ni vezane trgovine
To zagotavlja Aleksander Svetelšek, predsednik uprave Petrola in predsednik združenja Manager, v odgovoru na vprašanje o morebitnem pogojevanju dobaviteljem blaga za široko porabo v stilu, kupimo blago pri vas, če boste vi pri nas kupili elektriko. Naftni trgovec seje namreč jeseni intenzivno lotil trženja elektrike za podjetja in gospodinjstva. Prodajo elektrike namerava krepko povečati in domnevamo, da med novimi naročniki računa tudi na podjetja, ki so njihovi dobavitelji. Zakaj Petrol močneje vstopa v trgovino z elektriko? Med drugim tudi zato, ker novi trendi kažejo, da se čedalje bolj uveljavljajo električna vozila in varčni avtomobili, ki porabijo približno desetino manj bencina kot stari. Upad prodaje goriva in s tem prihodkov želijo nadomestiti z večjo prodajo elektrike.
Primere tajkunizacije lahko preštejemo na prste ene roke, hkrati pa je tisoče podjetij delalo odlično. Ugled menedžerjev v cehu ni padel, zato ker Združenje Manager še nikoli ni imelo toliko članov, kot jih ima v tem trenutku.
Začniva pogovor z zadnjo spremembo. Od tega tedna, torej od torka, je bencin znatno dražji. Liter 95-oktanskega bencina je zdaj kar za 10 centov dražji, kot je bil v začetku leta. Zakaj tolikšne podražitve glede na to, da je država znižala trošarine?
Oškodovanje
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Danes Datum: 03. 12. 2010 Stran: 2
Ko so vodilni v kranjskem Merkurju pred tremi leti z menedžerskim prevzemom prevzemali takrat še okrog pol milijarde evrov "težak" Merkur, so se nekateri ekonomisti, z Maksom Tajnikarjem na čelu, spraševali, od kod jim denar in zakaj niso za prevzem zastavili svojega premoženja. Pa je tedanji predsednik Merkurjeve uprave Bine Kordež dejal, da je pri banki, kjer je najel posojilo, zastavil zgolj svoje dobro ime. In ker njegovo početje ni bilo osamljeno, je poznejša gospodarska situacija razgalila, da se računi prenekaterih menedžerjev pri prevzemih finančno ne izidejo, zato so se v velikih finančnih zagatah v zadnjih dveh letih znašle tudi mnoge banke.
Na začetku je bil prevzem Merkurja razglašen za enega najbolj transparentnih, zadovoljni so bili tudi mali delničarji, ki so za delnico iztržili zavidljivih 405 evrov. A v krizi prodajni in drugi finančni kazalniki pri Merkurju niso več šli le še navzgor. Menedžerji prek izplačevanja Merkurjevega dobička niso bili več zmožni vračati za prevzem najetih posojil, zato so se očitno odločili za drugačne "zvijače" in skušali na različne načine izčrpavati Merkur, da bi prevzem vendarle uspel. A na koncu so, tako Istrabenz, Pivovarna Laško, Vegrad in še kakšno manjše podjetje, ogrozili obstoj Merkurja, ki je že kakšen mesec v prisilni poravnavi. In ta isti Kordež, ki je s svojo ekipo ogrozil obstoj nekdaj ugledne družbe, je kasneje jezil svojega zdaj že pokojnega naslednika Bojana Knupleža in mu ponujal svoje rešitve Merkurja iz težav. Po nekaj mesecih prejemanja plače svetovalca je bil Kordež pred slabim mesecem toliko korekten, da se je v dogovoru z novo upravo Merkurja odrekel vsaj odpravnini, ki bi mu po pogodbi sicer pripadala.
