Istrabenz
Istrabenz se rešuje z (raz)prodajo premoženja
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 08. 2010 Stran: 10
Letos morajo v Istrabenzu v skladu s sklepom prisilne poravnave skupaj z obrestmi vrniti nekaj manj kot 100 milijonov evrov in po prodaji deleža v Drogi Kolinski, Turizmu Kras in podjetju Logina ter napovedani prodaji Instalacije so na dobri poti, da svoje upnike poplačajo
Po prodaji skoraj 89-odstotnega lastniškega deleža v Drogi Kolinski hrvaški Atlantic Grupi konec junija je koprski Istrabenz prek hčerinske družbe Istrabenz Turizem prejšnji mesec prodal še 100-odstotni lastniški delež v podjetju Turizem Kras, ki upravlja tudi Postojnsko jamo. Kupec slednjega podjetja, Marjan Batagelj iz podjetja Batagel & Co., je celo izjavil, da bi bila še pred dvema letoma kupnina trikrat višja. Njegovo podjetje je tako Istrabenz Turizmu plačalo 12,4 milijona evrov, hrvaška Atlantic Grupa pa naj bi do konca leta plačala okrog 235 milijonov evrov. Vrednost Droge Kolinske je bila ocenjena na 382 milijonov evrov, od tega se je odštel neto finančni dolg (približno 147 milijonov evrov). Ker pa obstaja (resda majhna) verjetnost neplačila kupnine za Drogo Kolinsko, so v Istrabenzu pred dnevi z izbiro finančnega svetovalca (dunajski Unicredit) pričeli še prodajo 51 odstotkov podjetja Instalacija, ki v koprskem Serminu skladišči in pretovarja naftne derivate. Prav tako prodajajo portoroške in opatijski hotel.
Nadzorniki odgovorni, a le na papirju
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Šalamun Andreja Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 07. 2010 Stran: 4
Sodišča nimajo znanj, nadzorniki pa preveč dobre zveze, da bi kdaj za slabo delo tudi plačali, opozarjajo sogovorniki
Podjetja so na kolenih, njihovi upniki ne dobijo denarja, delničarji izgubljajo premoženje. Kaj so počeli nadzorniki, da so poslovodstvom dopustili takšno slabo, morda nezakonito upravljanje družb? Kako lahko člane nadzornega sveta izterjate, da vam plačajo izgube, ki so nastale zaradi jalovega nadzora?
Težko, pravijo naši sogovorniki. Pa ne zato, ker ne bi imeli ustrezne zakonodaje, temveč zato, ker nadzornikov nihče ne zna izterjati, sodniki niso Usposobljeni, povrhu vsega pa svoje naredijo še socialna omrežja oziroma poznanstva, ki varujejo »svoje« nadzornike.
Kar nekaj primerov je, kjer bi lahko pregledali, ali so zaradi morebitnega slabega dela odškodninsko odgovorni tudi nadzorniki:
- Prevent Global, ki izdeluje avtomobilske prevleke, je pred stečajem; ima le enega kupca, Prevent Dev, katerega lastnik Nijaz Hastor seje kot manjšinski lastnik Preventa Globala spri z večinskim lastnikom Jankom Zakeršnikom.
- Prva Vegradova gradbenica Hilda Tovšak je spravila podjetje pred stečaj, ker se je podobno kot nekdanji šef Istrabenza Igor Bavčar in nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Srot očitno bolj ubadala z menedžerskim prevzemom podjetja kot s posli. Hkrati je sodelovala, kot je ugotovil urad za varstvo konkurence, v kartelnem dogovarjanju pri avtocestnih poslih. Davkoplačevalci smo jih menda preplačali za tretjino oziroma okoli 2,3 milijarde evrov. Bo moral Vegrad plačati del preplačanih avtocest in kje so bili ob dogovarjanju nadzorniki?
- V Luki Koper že mesece tuhtajo, kako bi odškodninsko tožili nekdanjo upravo Roberta Casarja in morda nadzornike zaradi vrste spornih poslov, tudi nepremičninskih.
- V začetku leta je Intereuropa vložila odškodninsko tožbo proti nekdanji upravi pod vodstvom Andreja Lovšina zaradi spornega vlaganja v logistični center Cehov v Moskvi. Tožba je vredna 37,5 milijona evrov.
- Že leta se vleče tožba Zavarovalnice Triglav proti nekdanji prvi dami Nadi Klemenčič in nekdanjemu prvemu nadzorniku Milanu Maroltu zaradi domnevno spornih oziroma previsokih nagrad. O tožbi mora prvostopenjsko sodišče odločati vnovič, prvič sta bila Klemenčičeva in Marolt oproščena.
- Ali pa denimo Hit: nekdanjega predsednika uprave Nika Trošta tožijo zaradi kupovanja zemljišč po Balkanuza dva milijona evrov. Tožb proti nadzornikom ni.
Istrabenz, Koper
Datum skupščine:
24.08.2010 - 13:00
Naslov:
v dvorani Amerigo Vespucci, Kongresni center Portus v Hotelu Slovenija, Obala 33, Portorož.
Vir objave:
UL RS štev.57/2010 z dne 16.07.2010 stran 1879
Status:
arhivirana Bavčarjevi 25-letnemu hrvaškemu državljanu plačali za prikrivanje sledi za Microtrustom
Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Primož Cirman Teme: Istrabenz Rubrika / Oddaja:Poslovni Dnevnik Datum: 24.07.2010 Stran: 23
Ljubljana - Nastja Sušinski, nekdanji lastnik podjetja Microtrust, ki je v poslih s preprodajo 7,3-odstotnega paketa delnic Istrabenza ustvarilo dobrih 25 milijonov evrov dobička in večino tega po ugotovitvah kriminalistov in tožilcev nakazalo na tekoči račun Igorja Bavčarja pri NLB, se je močno trudil zabrisati sledi, ki jih je podjetje pri domnevno spornih poslih puščalo za seboj.
Nastja Sušinski, domnevno eden od devetih obtoženih v postopku zoper Igorja Bavčarja in Boška Šrota, je svoje podjetje Microtrust kmalu po izpeljavi transakcije, s katero je zaslužil 25 milijonov evrov in večino teh domnevno nakazal Bavčarju, prodal »slamnatemu« lastniku in za poslom skušal zabrisati sledi.
To dokazuje pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža v Microtrustu, s katero je Sušinski podjetje decembra 2008 prodal hrvaškemu državljanu Emirju Čašiću. Datum posla zagotovo ni naključen: Sušinski je namreč podjetje prodal le deset mesecev po tem, ko je to Bavčarju po ugotovitvah organov odkrivanja in pregona nakazalo zadnji obrok denarja iz posla z Istrabenzovimi delnicami (9,7 milijona evrov). Da se je Sušinski želel iz podjetja čim prej in čim bolj neopazno umakniti, dokazuje tudi podatek, da je že na začetku avgusta 2008 s Čašićem podpisal pismo o nameri za sklenitev pogodbe o prodaji Microtrusta. Pri tem velja opozoriti, da je bila prodaja izpeljana tik pred zaključkom poslovnega leta 2008, kar pomeni, da novi kupec tako rekoč ni imel vpliva na pripravo bilanc podjetja, je pa za njih odgovoren.
Pogodba za brisanje sledi
Tudi iz same pogodbe o prodaji izhaja, da je bil temeljni motiv Sušinskega prikriti čimveč podatkov o preteklem poslovanju Microtrusta. Pogodba namreč vsebuje nenavadno veliko členov o varovanju podatkov, z morebitnimi kršitvami pa so povezane relativno visoke pogodbene kazni. Tako se je Čašić, ki je za Microtrust uradno odštel 25.000 evrov, moral zavezati, da bo podatke družbe v zvezi z njenim poslovanjem pred dnem sklenitve pogodbe varoval kot poslovno tajnost. "Zlasti se pridobitelj zavezuje opustiti sleherno uporabo podatkov o poslovanju družbe za objavo v javnih medijih," navaja pogodba.
Med Čašićeve obveznosti je sodila tudi takojšnja sprememba imena podjetja, ki se danes ne imenuje več Microtrust, ampak Emirade. Če podjetja ne bi preimenoval, bi moral Sušinskemu plačati kazen v višini 10.000 evrov. Prav tako Čašić ne sme uporabljati Microtrustovih logotipov.
Kriminalisti na računih Igorja Bavčarja v NLB našli skoraj tri milijone evrov
Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Primož Cirman Teme: Istrabenz Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 07. 2010 Stran: 23
Ljubljana - Kriminalisti Generalne policijske uprave so v preiskavi sumov kaznivih dejanj zlorabe položaja in pranja denarja pri lastninjenju Istrabenza na računih Igorja Bavčarja pri NLB našli skoraj tri milijone evrov.
Iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, je razbrati, da naj bi Igor Bavčar po ugotovitvah kriminalistov s preprodajo delnic Istrabenza pridobil protipravno premoženjsko korist v višini dobrih 21 milijonov evrov.
To je razvidno iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika. Ti razkrivajo, da je imel nekdanji prvi mož Istrabenza v največji slovenski banki sredi lanskega leta deponirana sredstva v višini 2,4 milijona evrov. Za primerjavo: omenjeni znesek je višji od vsote vseh Bavčarjevih bruto prejemkov med junijem 2002 in majem 2009, ko je vodil Istrabenzovo upravo. Bavčar je imel pri NLB odprt tudi tekoči račun, na katerem je bilo še maja lani dobrih 436.000 evrov.
Sodišče Bavčarju "zamrznilo" milijone
Po dostopnih podatkih Bavčar z denarjem, ki ga ima v NLB, od januarja letos ne more prosto razpolagati. Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč NLB odredilo, da Bavčarju ali komurkoli od njegovih pooblaščencev odreče izplačilo denarja do višine 21,68 milijona evrov. Tolikšna je po ugotovitvah kriminalistov znašala protipravno pridobljena premoženjska korist, ki naj bi jo z verižno preprodajo 7,3-odstotnega deleža Istrabenza septembra in oktobra 2007 ustvaril Bavčar.
Naj spomnimo, da gre za paket delnic, ki je bil še v začetku septembra 2007 v lasti Pivovarne Laško. Njen direktor Boško Šrot je omenjene delnice nato prenesel na podjetje Plinfin, ki ga je Pivovarna Laško za 7500 evrov prodala blejski Sportini. Ta ga je 1. oktobra istega leta prodala do tedaj neznanemu podjetju Microtrust, ki je za delnice Istrabenza plačal okrog 25 milijonov evrov.
Uprava bi kupovala lastne delnice
Medij: Delo Avtorji: Pavlin Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 07. 2010 Stran: 9
Stanislav Valant o spremembah v Bernardinu
Tudi v Hotelih Bernardin na enotirno upravo - Stanislav Valant bo predsednik upravnega odbora, Čedomil Vojničpa glavni izvršni direktor - Valant o Istrabenzu: Banke bi morale počakati
Portorož - Lastnikom Hotelov Bernardin (predvsem skupina NFD in deloma Sava) se zdi vložek v lastne delnice dobra naložba. To lahko sklepamo iz včerajšnjega sklica skupščine delničarjev, ki so jo napovedali za 2. avgust. Uprava družbe delničarjem predlaga, naj ostane 496.000 evrov bilančnega dobička iz leta 2009 nerazporejenega. Hkrati predlaga skupščini, naj pooblasti poslovodstvo, da začne v imenu in za račun družbe kupovati lastne delnice. Namen takega kupovanja je povečati premoženje družbe in nagrajevati upravni odbor. Na isti seji bodo delničarji odločali tudi o prehodu na enotirni organ upravljanja - na ustanovitev upravnega odbora, ki bo nadomestil upravo in nadzorni svet hkrati.
Če bodo obveljali od uprave predlagani (in z nadzorniki usklajeni) sklepi, potem bodo delničarji čez mesec dni odločali najprej o predčasnem prenehanju mandata članom nadzornega sveta, ki ga vodi Stanislav Valant. Zatem pa bodo sprejemali sklep, s katerim bodo imenovali sprva štiričlanski upravni odbor. Vanj so predlagali Stanislava Valanta (ki naj bi pozneje postal predsednik), Čedomila Vojniča (ki mu bo prenehala funkcija predsednika uprave in bo postal glavni izvršni direktor družbe) in sprva še dva člana: Miran Kraševec, sicer svetovalec za naložbe v NFD Holding, in Antonija Pire, sicer direktorica KC Strateški kontroling iz Save. Pozneje naj bi upravni odbor pridobil še petega člana. »V primeru tako visoke koncentracije lastništva je smiselen prehod na enotirni sistem upravljanja, saj je učinkovitejši, zahteva manj procedur, in to je glavni razlog za spremembo. Na enotirni sistem je prešlo kar nekaj družb, ker omogoča večjo učinkovitost za delovanje uprave in prevzemanje odgovornosti s strani upravnega odbora,« je za Delo povedal Stanislav Valant. Na vprašanje, zakaj se družba v takšnih razmerah odloča za nakup lastnih delnic, pa je Valant odgovoril, da so se za ta institut odločili za primer, če bi kdo od malih delničarjev želel prodajati delnice, saj se zdi tak nakup primeren. Seveda bo poslovodstvo dobilo določene omejitve. Kupovali jih bodo lahko po največ knjigovodski ceni, ki je konec lanskega leta znašala 5,60 evra za delnico (najnižja napisana cena navzdol pa je en cent). Družba bo lahko imela v lasti največ deset odstotkov (1,6 milijona) lastnih delnic, sicer pa jih bo lahko po posebnih pogojih tudi prodajala. Iz tega lahko izračunamo, da znaša knjigovodska vrednost Bernardinovih delnic skupaj nekaj manj kot 90 milijonov evrov.
Društvo MDS se je sestalo z večjimi lastniki Istrabenza
24. junij 2010
Predstavniki Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju: Društvo MDS) so se v preteklem tednu sestali s predstavniki največjih lastnikov družbe Istrabenz, d.d. Tema pogovorov je bila zadnja skupščina družbe Istrabenz in zavrnitev sklepa za uvedbo pregleda poslovanja za preteklih pet let.
Sestanek z vodstvom Petrola
Predstavniki Društva MDS so se v preteklem tednu najprej srečali z vodstvom Petrola d.d., s katerim so izmenjali poglede in stališča glede sklepov, sprejetih na zadnji skupščini Istrabenza. Predsednik uprave družbe Petrol jim je zagotovil, da bodo ponovno pregledali revizorsko poročilo v delu, ki obravnava nakup delnic Petrola s strani družbe Istrabenz.
Kot so predstavniki Društva MDS sporočili, revizorsko poročilo je jasno pokazalo nakupovanje delnic Petrola s strani Istrabenza po ceni, višji od borzne (tržne). Poročilo je tudi pokazalo, da Istrabenz pred začetkom kupovanja delnic ni opravil načrta financiranja prevzema družbe Petrol, ter da je očitno šlo za brezglavo kupovanje delnic Petrola, kar je na skupščini potrdila tudi navzoča revizorka.
Posledično, v Društvu MDS od največjega lastnika družbe Istrabenz d.d. pričakujejo pomoč pri ponovnem sklicu skupščine te družbe. Na ponovni skupščini bi sprejeli sklepe o vložitvi morebitnih odškodninskih tožb zoper nekdanje poslovodstvo, ter zoper vse člane organe nadzora.
Sestanek predstavniki z NLB, d.d. glede Istrabenza
Predstavniki Društva MDS so se nato na enako temo srečali tudi s pooblaščencem vodstva NLB, d.d.. Predstavnik NLB jim je zagotovil, da se strinja s ponovnim sklicem skupščine pod pogojem, da za to obstajajo tehtni razlogi. Ob tem je izrazil upanje, da bo že pred tem zagotovljeno čimširše soglasje lastnikov za izglasovanje morebitnih sklepov.
V tem smislu so se v Društvu MDS odločili, da počakajo predstavnike družbe Petrol, ki bodo ponovno preučili sedanje izsledke revizij in morebiti pridobili nova pravna mnenja o upravičenosti vložitve odškodninskih tožb. Društvo MDS, Petrol in NLB se bodo ponovno sestali najkasneje konec avgusta 2010.
Svetelškova slaba vest zaradi Istrabenza?
Medij: Finance Avtorji: P. W.Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 24. 06. 2010 Stran: 4
»Vodstvo Petrola se je v prejšnjih dneh srečalo z nekaterimi predstavniki preostalih lastnikov Istrabenza. Tema pogovorov je bila zadnja skupščina družbe Istrabenz in zavrnitev sklepa za uvedbo pregleda poslovanja za minulih pet let.
Vodstvo Petrola je poudarilo, da bo kot dober gospodar storilo vse, da se tam, kjer je bila morebitna škoda storjena, ta povrne,« so včeraj sporočili iz Petrola, ki ga vodi Aleksander Svetelšek.
Spomnimo, da je Petrol tik pred majsko skupščino Istrabenza odtegnil podporo predlogu o reviziji poslov za zadnjih pet let, prav tako pa je nekdanjim vodstvom, tudi upravam, v katerih je sedel Igor Bavčar, podelil razrešnico.
Tako bodo zdaj spet proučili že znana revizijska poročila. »Če bo vnovična proučitev poročil pokazala, da so upravičene tudi posebne revizije, bodo te tudi zahtevane,« so še sporočili iz Petrola, ki se bo na to temo »tudi v prihodnjih mesecih sestajal z delničarji Istrabenza«.
Spomnimo pa, da je bilo zaradi omenjenega veliko hude krvi tudi v vladi, kije neformalno sklenila, da bodo sklic nove skupščine in novo odločanje o reviziji zahtevali od NLB (več v www.finance.si/281756). Ena izmed zamisli je sicer tudi, da sklep o reviziji poslov potrdi kar nadzorni svet Istrabenza.
Banka, strici in volkovi
Medij: Reporter Avtorji: Guzelj Igor Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Kolumna Datum: 21. 06. 2010 Stran: 98
Jože Stanič, ToneTurnšek, Janko Kosmina in njim podobni gospodje so funkcijo predsednika nadzornega sveta spremenili v nekaj, kar je podobno spečemu dedku Mrazu.
Ali Slovenija je pravna država? Seveda je. Toda to še ne pomeni, da je tudi civilizacijsko zrela, za prebivalce vsestransko varna, prijazna, v socialnem smislu pravična skupnost svobodnih osebkov. Pravna država ni dovolj. Ni dovolj samo dopolnjevati zakonodajo, mašiti luknje v njej ali naknadno prepovedati in na papirju sankcionirati pojave sužnjeposestniških odnosov in gospodarskega predatorstva. Oboje je postalo nekaj običajnega v naši družbi, v kateri očitno teče pospešeno razslojevanje v kaste. Recesija je namreč zelo nazorno razkrila, da smo v Sloveniji priče brezobzirni zlorabi statusnih in položajskih privilegijev. In hkrati smo - zlasti v političnih in gospodarskih sferah - priče tudi nepriznavanju oziroma zanikanju kakršnekoli odgovornosti posameznikov, ki te privilegije uživajo. Dozdevno demokratična oblast se le obotavljivo odziva na spoznanje, da je slovenska delovna sila, vključno s fizikalci iz uvoza, v imenu profita (ali kleščenja izgub) degradirana v nekakšno pomožno stroškovno postavko, pri kateri je mogoče dosti lažje varčevati kot pri surovinah in energentih.
Vse več direktorjev poskuša prisluhniti malim delničarjem
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 21. 06. 2010 Stran: 33
Aktualno: sezona skupščin delniških družb
V zadnjem času tako rekoč ne mine skupščinski dan, ki ga ne bi krojili tudi mali delničarji gospodarskih družb. Medtem ko so prejšnji ponedeljek odločali o razrešnicah v kranjski Savi in v četrtek o nadzornikih v novomeški Krki, so sredi tedna zahtevali vložitev odškodninskih tožb zoper nekdanje odgovorne v Pivovarni Laško. Čeprav malih delničarjev danes ni na pretek, se zdi, kot da je njihov glas danes glasnejši kot kadar koli prej.
V Sloveniji je zdaj kar nekaj združenj, na katera se lahko zatečejo mali delničarji, če menijo, da so kršene njihove korporacijske pravice. Poleg Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) za njihove interese skrbita konkurenčno združenje MDS - Skupaj smo močnejši ter Zavod za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev Maribor.
Vsa tri so na »delničarski sceni« že nekaj časa, vendar niso edina. Od nedavnega smo namreč bogatejši še za posebno združenje, v katerega so se povezali mali delničarji Pivovarne Laško.
Mali delničarji se prebujajo
Če je delničarskih združenj, društev ter takšnih in drugačnih sekcij danes vedno več, do prave renesanse malega delničarstva prihaja tudi v upravah delničarskih družb. Tako vsaj dajejo slutiti vse številnejši pozivi uprav delničarskih družb, ki k odločanju o pomembnih vprašanjih druga za drugo vabijo tudi male delničarje. Od kod ta renesansa in ali to pomeni, da se tudi v upravah nenadoma zavedajo malih delničarjev in njihovega pomena za upravljanje družb?
