Istrabenz

Medij: Primorske novice  Avtorji: Sonja Ribolica  Teme:  mali delničarji  Datum: Četrtek, 20. december  2018 Stran: 3

“Celo ulico hotelov prodati enemu hotelirju - to gotovo ni pametno. Prava rešitev je razpršeno lastništvo, saj vnaša zdravo konkurenco. To velja tudi za Portorož,” meni Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije. Zavzema se za preudarno odločanje o tem, komu prodati hotele, saj to v veliki meri kroji razvoj turističnega kraja. •

Sonja Ribolica Šest portoroških hotelov Lifeclass oziroma družba Istrabenz Turizem bo verjetno sredi prihodnjega leta dobilo novega lastnika. Nezavezujoče ponudbe so poslali podjetje srbskega poslovneža Miodraga Kostica, ameriški sklad Bain Capital, z državne strani pa kar trije interesenti: Sava, Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba z Modro zavarovalnico. Zainteresirani vlagatelji naj bi skrbni pregled opravili januarja, sledili bi oddaja zavezujočih ponudb in morebitna prodaja.

Kostič pričakuje transparentno prodajo Istrabenzovih hotelov

Iz Kostičevega podjetja MK Group so zatrdili, da so fokusirani na Istrabenzove hotele. “Zainteresirani smo za nakup teh hotelov. Pričakujemo, da bo postopek prodaje transparentno zaključen.” Kostič ima že nekaj premoženja v Portorožu: je lastnik hotela Kempinski Palače, v lasti ima tudi tretjino portoroškega letališča. A načrti, da bi kupil tudi niz Istrabenzovih hotelov v bližini hotela, ki je že v njegovi lasti, se mu morda ne bodo izšli. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek se zavzema za to, da bi turistična podjetja v državni lasti upravljali z enega mesta, pod taktirko SDH, kot narekuje nova turistična strategija. Ta nato v nadaljevanju predvideva prestrukturiranje in izboljšanje poslovanja teh podjetij, nato pa njihovo privatizacijo. A pri prodaji moramo biti premišljeni, opozarja minister. Pred časom je poudaril, da bi bilo za portoroški turizem škodljivo, če bi nekdo, ki že ima v lasti pomemben delež obalnega turizma, prevzel še ostala akterja na tem območju in tako obvladoval celotno slovensko obalo.

Z dežja pod kap?

Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije, razmišlja podobno; koncentracija v turizmu nikoli ni dobra, naklonjen je razpršenemu lastništvu. “Če bi dopustili, da bi nekdo obvladoval še večji del portoroškega turizma, bi prišli z dežja pod kap, eno koncentracijo bi zamenjali za drugo. Razpršeno lastništvo vnaša zdravo konkurenco in razvoj, v nasprotnem primeru pa je vse bolj anemično.” Dokaz za to vidi v razpršenem lastništvu ljubljanskih hotelov, ki se razvijajo in cvetijo, na drugi strani pa so portoroški ali blejski hoteli, ki bolj kot ne stopicajo na mestu.

Ni vseeno, komu prodati hotele

Medij: Regional obala Avtor: Tomaž Primožič/FPA  Tema: mali delničarji, Datum: Čet, 23. avg. 2018 Objava: 10.59 Link do objave: TUKAJ

Za nakup Istrabenz turizma, ki ga prodaja močno zadolženi Istrabenz, naj bi izrazilo interes že 22 potencialnih prevzemnikov, poroča Dnevnik. V Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) naj bi prejeli med drugim ponudbo angleškega sklada, ki je zainteresiran za nakup več kot 90 odstotkov vseh Istrabenzovih terjatev.

DUTB sicer zahteva, da Istrabenz pridobi vsaj eno zavezujočo ponudbo za nakup Istrabenz turizma do konca oktobra. Ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku kaže na še en mandat in pričakovati je, da bo prodaji družbe, ki ima na Obali v lasti šest hotelov, nasprotoval. Lani sprejeta strategija trajnostne rasti slovenskega turizma do leta 2021 določa, da se upravljanje državnih hotelov in družb koncentrira na Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki bo najprej oblikoval turistično divizijo, nato bo sledila postopna privatizacija, piše Dnevnik.

O konkretnih imenih interesentov se v javnosti ne govori. Neuradno naj bi šlo predvsem za finančne sklade, med njimi naj bi dva bila hrvaška. Finančni skladi sami ne upravljajo hotelov, ampak jih običajno prepustijo v upravljanje hotelskim verigam.

Neuradno naj bi bil med interesenti za nakup Istrabenz turizma tudi srbski poslovnež Miodrag Kostić, ki je pred leti že odkupil Istrabenz hoteli Portorož oziroma hotel Kempinski Palace. Kostić je želel odkupiti 40 odstotkov terjatev do Istrabenza, ki jih je prodajal Bank of America Merrill Lynch (Bamli). Bamli je terjatve dal na prodaj potem, ko je DUTB uspela delež terjatev do Istrabenza, ki jih ima v lasti, zvišati na več kot 50 odstotkov. DUTB je odkupila terjatve še od Bamlija in uspela njihovo lastništvo zvišati na več kot 90 odstotkov.

Na 27. redni skupščini družbe ISTRABENZ, holdinška družba, d.d. (v nadaljevanju Istrabenz), ki je potekala v Portorožu so se delničarji seznanili z letnim poročilom družbe Istrabenz za leto 2017, podelili razrešnice upravi in nadzornemu svetu (NS) za preteklo leto, ter imenovali revizorja za poslovno leto 2018. Na skupščini je bilo sicer prisotnih slabih 38 % vseh delničarjev.

Portorož, 1. junij 2018

Dezinvestiranje se nadaljuje, razrešnica Upravi in NS

Predsednik uprave Andrej Laznik je seznanil delničarje z Letnim poročilom za poslovno leto 2017. Konec poslovnega leta 2017 je bil kapital Skupine Istrabenz negativen v višini 66,4 milijona evrov. Kapital večinskih lastnikov je bil negativen v višini 66,5 milijona evrov. Kapital neobvladujočih deležev (manjšinskih lastnikov) je znašal 0,1 milijona evrov.

V skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja je Istrabenz, d.d., tudi v poslovnem letu 2017 nadaljeval z dezinvestiranjem z namenom vračila dolga bankam upnicam. Družba je do koca leta 2017 pristopila tudi k pogovorom z deležniki z namenom seznanitve le-teh z likvidnostnim stanjem ter predlagala način izpolnitve obveznosti na način, ki bi maksimiziral poplačilo upnikov. Finančni dolg Skupine Istrabenz se je v letu 2017 znižal za 1,8 milijonov evrov. Neto dolg Skupine je konec leta 2017 znašal 136,4 milijonov evrov in se je v primerjavi s koncem leta 2016 znižal za 3,4 milijona evrov.

Za leto 2018 so v diviziji Istrabenz turizem načrtovane investicije v ohranjanje zmogljivosti v skupni višini 1,5 milijona evrov. Delničarji so po predstavitvi Letnega poročila za 2017 podelili razrešnico tako upravi, kot tudi članom nadzornega sveta družbe.
  
Imenovanje revizorja

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) v zadnjih dneh z mešanimi občutki spremlja dogajanje, v povezavi z družbo Luko Koper, d.d. Skupščina družbe bo potekala prihodnji petek, 01. julija in čeprav se v Društvu MDS želimo jasno distancirati od ravnanj tako večinskega lastnika kot Uprave in Nadzornega sveta (NS) oziroma predsednice NS, smo pri pregledu letnega poročila Luke Koper za leto 2015 naleteli na izredno zanimiv podatek, katerega nameravamo izpostaviti tudi na sami skupščini Luke Koper, predvsem pa na skupščinah drugih delniških družb. Luka Koper se je v zadnjih dneh pohvalila z doseženimi rezultati, ki so po posameznih kazalnikih nadpovprečno dobri, za kar vodstvu družbe iskreno čestitamo, žal pa pri navajanju kazalnikov o dobičkonosnosti in donosnosti na kapital pogrešamo navedbo, da družba kuje tudi rekord pri stroških dela na posameznega zaposlenega. 

Povprečni mesečni strošek zaposlenca v Luki Koper znaša 3.833,79 EUR. Za primerjavo, v družbi Krka povprečen mesečni strošek zaposlenega znaša 2.551,27 EUR oziroma kar 1.282,52 EUR manj, v družbi Prva Group, ki jo vodi predsednica NS Luke Koper pa povprečni strošek na zaposlenega znaša 2.271,97 EUR oziroma 1.561,82 EUR manj (za celotno povprečno slovensko bruto plačo manj). Glede na nadpovprečne rezultate, ki jih beleži Luka Koper, navkljub visokim stroškom dela, bomo na prihajajočih skupščinah Krke in Gorenja ki bosta potekali 7. in 8. julija, vodstvo družbe povprašali, zakaj njihovi zaposlenci niso deležni tovrstnih prejemkov.

Ljubljana in Koper, 23. junij 2016

Izračun Društva MDS – poziv naj podatke preveri vsak sam

V izogib napakam ali označevanju, da vodimo takšen ali drugačen konstrukt proti družbi ali posameznikom, spodaj prilagamo obsežno analizo za 20 slovenskih družb, v kateri je navedeno število zaposlenih v posamezni družbi, strošek dela, (preračunan) povprečni letni strošek dela na zaposlenega in (preračunan) povprečni mesečni strošek na zaposlenega. Nazadnje je v tabeli prikazana tudi razlika v znesku napram Luke Koper, delež zaposlencev z najmanj univerzitetno izobrazbo ter točne strani letnih poročil, od koder smo zajeli vse navedene podatke. Naziv posamezne družbe vsebuje tudi neposredno povezavo do letnega poročila pričujoče družbe z izjemo letnih poročil za Časnik Finance in družbo Dnevnik, katerih letni poročili so dostopni na AJPESu (za leto 2014). Na ta način si lahko vsak posameznik sam preveri točnost navedenih podatkov in v primeru da smo kje zapisali napačen podatek, se seveda iskreno opravičujemo.

Povprečni strošek zaposlenega v Luki Koper skoraj dvakratnih povprečne bruto plače v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije za december 2015 navaja, da je povprečna plača v Sloveniji znašala 1.594,93 EUR med tem ko povprečna bruto plača v Skupini Luke Koper znaša 3.095,00 EUR.

V Društvu MDS pozdravljamo nagrajevanje delavcev, vendar pa s tem težko najdemo odgovore za delničarje, ki se obračajo na nas z vprašanji, kdaj bo Luka Koper delila višjo dividendo… 

Na 24. redni skupščini družbe ISTRABENZ, holdinška družba, d.d. (v nadaljevanju Istrabenz), ki je potekala 27. maja 2016 v Portorožu, sta pooblaščenca Društva MDS zastopala 108 delničarjev oz. 3,7 % na skupščini prisotnega kapitala. Skupščine se je sicer udeležilo le 43,45 % kapitala. Skupščina se je med drugim seznanila z letnim poročilom družbe Istrabenz za leto 2015, podelila razrešnice upravi in nadzornemu svetu (NS) za preteklo leto, ter izglasovala spremembe statuta družbe. 

Ljubljana, 27. maj 2016

Razrešnica Upravi in NS

Predsednik uprave Andrej Laznik je seznanil delničarje z Letnim poročilom za poslovno leto 2015. Holding še izvaja postopke dezinvestiranja (kot je npr. prodaja družbe na področju IT umik itn) s ciljem zmanjšanja celotne zadolženosti. Ob tem je predsednik uprave predstavil še rezulate hčerinskih firm v preteklem letu, kjer se vendarle kažejo določeni pozitivni poslovni premiki. Delničarji so hkrati podelili razrešnico dvem sestavam nadzornega sveta družbe. Vsi so prejeli razrešnico z 99,9 % večino.

Spremembe statuta družbe

Zadnje dni so se predstavniki DUTB in Finec Janne Harjunpää, ki se je v nedavnem intervjuju sam oklical za Che Guevara, ki naj bi Sloveniji ponujal 'odrešitev', očitno vnovič iščejo načine, kako bi razvrednotili še tisto malo premoženja, ki ga ostaja od delnic Save in Istrabenza. Od 29. maja (ko je DUTB javnost obvestila, da je s protipravnimi dejanji poskušala zapleniti delnice Save turizma in delnice Istrabenz turizma) pa do danes, sta tržni kapitalizaciji družbe Save in Istrabenza padli za 84 oziroma 77 odstotkov. Iz že tako mizerne vrednosti delnic je DUTB skupaj s strokovnjakom za prestrukturiranja Jannejom Harjunpo uspelo praktično popolnoma razvrednoti premoženje več kot 25.000 delničarjem obeh družb.

Ljubljana, 26. oktober 2015

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pričakujemo, da bodo ustrezni organi v kar najkrajšem možnem času ukrepali zoper večkratne poskuse tržne manipulacije, saj se očitno vedno znova pozablja dejstvo, da so tako delnice Save kot Istrabenza uvrščene v standardno kotacijo borze in bi posledično pričakovali, da DUTB preneha s tržno manipulacijo. Z dne 23.10.2015 naj bi namreč 'DUTB vložila zahtevo za prenos pooblastil za vodenje poslov dolžnika družbe SAVA, d.d. na upnika DUTB', kar nedvomno sodi med cenovno občutljive informacije, ki bi jih veljalo objaviti tudi na borznem informacijskem sistemu Seonet.

Kako revolucionarno oziroma s tržno manipulacijo razvrednotiš dve delniški družbi

Na področju prestrukturiranja podjetij pa je očitno Finec Janne Harjunpää v Slovenijo prinesel novo prakso. S svojimi dejanji je delnice Save in Istrabenza uspel spraviti na rekordno nizko raven in očitno to zadostuje za častni samo nadet naziv Che Guevere… Po vrhu vsega pa za tovrstna dejanja davkoplačevalci plačujemo 30.000,00 EUR na mesec, kar je sam razkril v intervjuju za RTV Slovenija.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je dne 02.06.2015 na ATVP podalo prijavo zaradi domnevne tržne manipulacije, ki so se je poslužili na DUTB dne 29.05.2015, posredno pa so enake informacije potrjevali na Ministrstvu za finance in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Današnja skupščina družbe Istrabenz, d.d., je poleg odločanja o razrešnicah in imenovanju revizorja odločala tudi o novi sestavi Nadzornega sveta (NS). Skladno z včerajšnjo objavo na Seo-netu so namreč vsi člani NS podali odstopno izjavo. Društvo MDS je ob siceršnji 69,5 % prisotnosti zastopalo okoli 2 % glasovalnih pravic.

Portorož, 28. maj 2014

Razrešnica Upravi in NS

Delničarji so se seznanili z Letnim poročilom in hkrati podelila razrešnico dvem sestavam Uprave in pa kar štirim različnim sestavam NS. Vsi so prejeli razrešnico z več kot 98 % večino.

Imenovan nov NS

Po odstopu celotnega NS je delničar Sava, d.d. podala nasprotni predlog za izvolitev štirih novih članov NS, prav tako pa je svoj predlog podala Gorenjska banka, d.d., ki je predlagala enakega kandidata kot Sava.

Novi člani NS so tako postali Janko Gedrih, Milan Marinič, Desanka Katič in Denis Tavčar. Njihov mandat traja do maja 2020.

Imenovanje revizorja

Danes je v Portorožu potekala 21. skupščina družbe Istrabenz, d.d., na kateri so delničarji odločali zgolj o eni točki dnevnega reda in sicer dopolnitvi Nadzornega sveta (NS). Nova članica NS je postala Denis Tavčar. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala več kot 60.000 glasov malih delničarjev, kar je na skupščini predstavljalo dobrih 1,6 % glasovalnih pravic.

Portorož, 26. september 2013

Nerazumno visoki prejemki Uprave pod vodstvo Rudija Grbca

Društvo MDS je tako na 19. skupščini, ki je potekala 14.06.2012 kakor tudi na letošnji 20. skupščini, ki je potekala 10.07.2013, opozarjal na nerazumno visoke prejemke dvočlanske Uprave Istrabenza, posebej ob upoštevanju dejstva, da se družba nahaja v postopku prisilne poravnave in je njena usoda odvisna od bank upnic.

Uprava Istrabenza je samo v letu 2012 domov odnesla 380.000 EUR, predsednik Uprave, Rudi Grbec, pa je v letu 2011 za primerjavo bil bolje plačan kot sam predsednik Uprave Petrola, ki bil eden izmed glavnih lastnikov in je hkrati po velikosti tudi največja gospodarska družba v Sloveniji.

Društvo MDS od dopolnjenega NS zato pričakuje, da bo kar v najkrajšem možnem času sprejel ustrezne ukrepe, ki bodo vidno zmanjšali prejemke Uprave Istrabenza.

Delničarji Istrabenza so se na današnji 20. skupščini delničarjev seznanili s potekom prisilne poravnave Skupine Istrabenz. Družba je z bankami sklenila ustrezen reprogram, vendar pa mora do 28. avgusta skleniti reprogram tudi Istrabenz Turizem, kjer mora Uprava zagotoviti reprogram še za 66,1 milijon EUR. V kolikor ne bo zagotovljeno refinanciranje za Istrabenz Turizem, lahko sledi tudi stečaj celotnega holdinga. V nadzorni svet so delničarji imenovali Miho Resmana.

Portorož in Koper, 10. julij 2013

Negativen kapital in dodatne slabitve klestijo izid skupine

Knjigovodska vrednost delnice Istrabenz je na dan 31.12.2012 znašala -14,12 EUR, kar naj bi bila posledica enkratnih slabitev in pa zaenkrat še neuspešne prisilne poravnave. Po beseda predsednika Uprava, Rudija Grbca, bo prisilna poravnava uspešna, predsednik nadzornega sveta (NS), Janez Grošelj, pa je ob tem na sami seji izrekal čestitke dvočlanski upravi Istrabenza.

Prihodki Uprave zavidljivih 380.000 EUR in poziv predsedniku NS

V Društvu MDS smo že drugo leto zapored izpostavili problematiko nerazumno visokih prejemkov Uprave Istrabenza, saj le-ta pa novem nadzira le še 8 zaposlenih, hkrati pa za delo v odvisnih družbah prejema dodatna nadomestila, med tem ko je ostal nepojasnjen tudi gibljivi del prejemkov.

Ob tem smo bili dodatno začudeni na izjavo predsednika Janeza Grošlja, ki je izjavil, da se mu zdijo prejemki uprave ustrezni. Za primerjavo na tem mestu navajamo (le) predsednike Uprav slovenskih delniških družb, ki prejemajo manjšo plačo od predsednika Uprave, Rudija Grbca: Mateja Narat (Sava), Zvonko Ivanušič (Sava Re), Uroš Slavinec (Helios), Matjaž Rakovec (Zavarovalnica Triglav) in še predsednike Uprav, ki zaslužijo celo manj od članice Uprave, ge. Suzane Bolčič Agostini: France Arhar (UniCredit banka), Edvin Sever (Letrika), Ernest Gortan (Intereuropa), Ivica Kranjčević (Telekom Slovenije), Dušan Drofenik (Banka Celje), Sonja Anadolli (DBS) in Matjaž Grantar (KD Group).