Ni več ovir za tožilsko preiskavo nekdanjega guvernerja Jazbeca
NatisniMedij: Siol.net Avtorji: Tomaž Modic, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Čet.. 03. maj. 2018
Policija in tožilstvo bosta očitno neovirano nadaljevala preiskavo proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, nekdanji viceguvernerki Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu in vodji projekta sanacije bank Tomažu Čemažarju zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank iz decembra 2013.
Ustavni sodniki so soglasno zavrgli ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank.
Predmet preiskave sta potek 1,5-milijardne sanacije Nove Ljubljanske banke (NLB) in poznejši prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Osumljeni naj bi zlorabili položaj in NLB omogočili 257 milijonov evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Zagrozili generalnemu državnemu tožilcu
Že dan po kriminalistični preiskavi je guverner ECB Mario Draghi v pismu predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju izrazil uradni protest zaradi po njegovem mnenju nezakonite zaplembe informacij ECB. Draghi je po poročanju časopisa Wall Street Journal informacijo o preiskavi dobil od Jazbeca.
V pismu takratnemu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju je zagrozil z uporabo pravnih sredstev, če bodo zaseženi tudi dokumenti ECB. Fišer mu je odgovoril, da mu ne bo ustregel, ker je bila preiskava opravljena z odredbo sodnice. Opozoril je tudi, da Banka Slovenije ni del ECB.
Ustavno sodišče v svoji odločbi ugotavlja, da Banka Slovenije in ECB nista nosilki ustavnih pravic, torej da jima ni kršena pravica do enakega varstva, pravica do sodnega in pravica do pravnega varstva.
Pravna oseba javnega prava namreč ni in ne more biti nosilka ustavnih pravic v primerih, ko deluje v položaju oblastnega organa, to pa pomeni, da v okviru svojih oblastvenih nalog izvaja javno oblast, deluje torej v javnem interesu in zasleduje javne cilje. Tako Banka Slovenije kot ECB sta takšni ustanovi. To pomeni, da tudi nimata pravice oziroma aktivne legitimacije za vložitev ustavnih pritožb na sklep sodišča o hišni preiskavi.
ECB se je v ustavni pritožbi sklicevala tudi na pravico do poštenega sojenja iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, a po mnenju ustavnega sodišča ECB kot oseba javnega prava ni imetnica te pravice.
Ustavno sodišče ni ugodilo niti predlogu Banke Slovenije za začetek postopka ocene ustavnosti zakona o kazenskem postopku.
Finančne ustanove hujskal proti Sloveniji
Ustavno sodišče je pritožbo prvič obravnavalo maja lani. ECB ga je decembra lani prek Odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji zaprosila za posredovanje podatkov o stanju te zadeve, razkrivajo dokumenti, ki smo jih pridobili na Siol.net.
V seriji člankov smo razkrili, da so mednarodne finančne ustanove krepile pritisk na slovenska sodišča in organe, ki so začeli preiskovati sume kaznivih dejanj pri sanaciji bank. Ti so dokazovali, da je takratni guverner Banke Slovenije Jazbec proti Sloveniji hujskal tako ECB kot Mednarodni denarni sklad. Pritiski so se izvajali tudi zaradi sprejetja zakonodaje, ki računskemu sodišču omogoča revidiranje Banke Slovenije.
