Zavarovalnica Triglav

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: U. Š. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki Datum: 03. 12. 2010 Stran: 2

Delničarji Slovenijalesa bodo na izredni skupščini 31. decembra odločali o prodaji približno 15 tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča in skladišča v Medlogu pri Celju.

Za oboje je družba Stobra, ki je v lasti celjskega poslovneža Stojana Bračiča, Slovenijalesu ponudila 1,23 milijona evrov. O prodaji bodo dokončno odločali delničarji, med katerimi ima največji delež Zavarovalnica Triglav.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 02. 12. 2010 Stran: 10

Triglav mora objaviti ponudbo za prevzem, pravi glavni nadzornik trga

Argument Zavarovalnice Triglav, da ji ob dokupu deleža Abanke od Hita ni treba dati prevzemne ponudbe za Abanko, ima majave temelje. Agencija za trg vrednostnih papirjev ki jo vodi Damjan Zugelj, je namreč jasna: »Triglav bi v primeru pridobitve delnic Abanke, ki so v lasti Hita, moral dati obvezno prevzemno ponudbo.«

Na Triglavu že zagotavljajo, da bodo spoštovali mnenje regulatorja, če bo to drugačno od njihovega. Sodeč po dosedanjih izjavah ATVP in Triglava, je tako.

Kaj je argument Triglava

Na Triglavu, ki že ima 25,6 odstotka Abanke, so nam še v ponedeljek zatrjevali, da jim ob odkupu delnic Abanke od Hita (6,15 odstotka) nebi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. »Triglav skladno z zakonom o prevzemih deluje usklajeno z družbo Hit. Obe družbi sta posredno odvisni od Republike Slovenije. Iz tega sledi, da Triglav ob morebitni pridobitvi deleža v Abanki od Hita ni zavezan oddati ponudbe za prevzem,« so tolmačili na Triglavu, ki ga vodi Matjaž Rakovec. Včeraj pa dodali: »Skladno s prehodnimi določili zakona o prevzemih morajo osebe, ki delujejo usklajeno, dati prevzemno ponudbo, če po uveljavitvi zakona nameravajo pridobiti dodatne delnice in če se s tem poveča njihov delež glasovalnih pravic. To skladno s stališčem v uvodnih pojasnilih zakona o prevzemih pomeni, da ponudbe za prevzem ni treba dati pri prenosih delnic med osebami, ki delujejo usklajeno, znotraj skupine teh oseb, če se skupni delež glasovalnih pravic te skupine ne spremeni.«

Kaj je argument ATVP

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 01. 12. 2010 Stran: 8

Triglav: Tudi če kupimo delež v Abanki od Hita, nismo zavezani k ponudbi za prevzem

Tekma med državo in kranjsko Savo za prevlado v tretji največji banki Abanka Vipa se nadaljuje, javne ponudbe za prevzem banke pa ni.

Oba lastniška bloka - Savin, ki po novem združuje 50,1 odstotka delnic Abanke, in Triglavov, ki želi še Hitov delež Abanke - trdita, da jima javne ponudbe za prevzem še ni treba objaviti.

Ali Triglav lahko odkupi delež od Hita brez prevzema?

Državna Zavarovalnica Triglav ima 25,6 odstotka Abanke, skupaj s Triglavom Stebrom 1 pa tretjino Abanke. Triglav je državnemu Hitu že poslal nezavezujočo ponudbo za odkup 6,15-odstotnega deleža Abanke. Kot smo že pisali, Triglav za Hitov delež v Abanki menda ponuja okoli 23 milijonov evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 11. 2010 Stran: 24

Ljubljana - Ker se ključni lastniki Abanke Vipe ne morejo dogovoriti o skupnem upravljanju in ker Zavarovalnica Triglav kot največji delničar ne želi biti izigrana pri morebitni prodaji banke pod prisilo, je Triglav pripravil osnutek delničarskega sporazuma med delničarji Abanke. Z njim želi oblikovati blok lastnikov, ki bi skupaj obvladovali vsaj 51 odstotkov Abanke. V nadaljevanju bi ob sodelovanju Kapitalske družbe objavili ponudbo za prevzem banke in s tem za nekaj časa stabilizirali lastniško strukturo naše tretje največje banke.

Medtem pa skupina lastnikov okoli Save, zlasti Zvon in Vipa Holding, intenzivno išče način za umik iz lastništva, in to ne glede na neugodne razmere na kapitalskih trgih. Sava ni konkretno odgovorila na naše vprašanje, ali so se v zadnjem času srečali s predstavniki španskega bančnega velikana Santander kot zainteresiranim kupcem, je pa iz pojasnil razbrati, da informacije o interesu španske banke Santander za Abanko držijo: »Vprašanje se nanaša na naše potencialne naložbene namere, katerih pa skladno z našo politiko poročanja do njihove uresničitve ne komentiramo.«

Težava Abankine lastniške strukture je, da za približno polovico lastnikov velja, da se soočajo s hudimi težavami pri poslovanju in visoko zadolženostjo. Deleže v Abanki so v času gospodarske rasti kupili z bančnimi viri ali pa so delnice pri bankah zastavili za posojila za druge naložbe, kijih ob izteku odplačilne dobe ne morejo poplačati. Glede na slabo finančno stanje pomembnega dela lastnikov je jasno tudi, da ne morejo zagotavljati kapitalske trdnosti banke, če bi se izkazala potreba po dokapitalizaciji.

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 10. 2010 Stran: 9

Ljubljana - Delničarji Triglava Naložb (gre za enega od Triglavovih pidov, ki ima še danes več kot 30.000 delničarjev, sicer pa je to družba, ki je v 80-odsotni lasti Zavarovalnice Triglav) so na včerajšnji skupščini potrdili znižanje kapitala družbe z dobrih 31,7 milijona evrov na vsega skupaj 17,2 milijona evrov. Osnovni kapital družbe se je tako že drugič zmanjšal: zdaj za 14,5 milijona evrov, že marca lani pa za 23,2 milijona evrov. Predsednik VZMD Kristjan Verbič je menda na skupščini povprašal o nadaljnji viziji družbe, tudi zagotavljanju možnosti, da se zgodi delitev dobička oziroma dividend delničarjem. VZMD pojasnjuje, da je Stojan Nikolič domnevno »v precej optimističnem tonu« med drugim dejal, da se bodo prav z zmanjševanjem osnovnega kapitala in celotnim pokritjem izgub iz prejšnjih let ter z naknadnim ustvarjanjem ustreznih kapitalskih rezerv vzpostavile možnosti - vsaj teoretične - za delitev dobička in da je to dobro tudi za male delničarje.

Predsednika uprave Zavarovalnice Triglav smo vprašali, zakaj Triglav Naložbe spet zmanjšuje osnovni kapital, katera velika izguba bremeni to družbo, da se je morala zateči k tako visokim zmanjšanjem oziroma odpisom kapitala? Katere napake so privedle do teh izgub? Ali nadzorniki družbe, ki je podrejena matični Zavarovalnici Triglav, teh napak niso opazili ali pa te izgube še vedno pripisujejo razmeram na kapitalskem trgu? Skupno so v dobrem letu in pol zmanjšali kapital družbe za skoraj 40 milijonov evrov (zdajšnjih 14,6 plus marčnih 23,2 milijona evrov znaša skupaj 37,8 milijona evrov). Kdo bo imel koristi od teh zmanjševanj? Iz Zavarovlanice Triglav so odgovorili, naj vprašamo neposredno Triglav Naložbe oziroma predsednika uprave te družbe Stojana Nikoliča.

Medij: Manager+ Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 10. 2010 Stran: 18

Kaj počno tisti, ki smo jih nekdaj uvrščali med elito slovenske gospodarsko-politične scene? Med drugim vozijo tovornjak ali pripravljajo sendviče

Kaj se dogaja s tistimi, ki smo jih nekdaj šteli za elito slovenske gospodarsko-politične scene? Drži reklo: Enkrat pri koritu, vedno pri koritu? Za nekatere zagotovo, spet drugi so se morali znajti po svoje. Nauk zgodb: nič ni narobe, če nisi več pomemben. Pomembneje je, da (končno?) pošteno delaš.

V managerski ceh je javnost zadnja leta skokovito izgubljala vero. Številne ovadbe, ki čakajo na razplet na sodiščih, izigravanje zakonov, stečaji družb, katerih managerji se niso znašli v krizi in konkurenci ...

Kaj po zamenjavah, odstopih in odstopljenjih delajo naši v zadnjih letih najrazvpitejši direktorji? Se znajo napajati le iz državnih jasli ali je v njih kaj podjetniške žilice in lahko preživij o brez starih zvez? Je (neprostovoljna) menjava službe priložnost, kot je nedavno dejal prvi mož propadle borzne družbe Poteza Branko Drobnak - zdaj se bo menda začel učiti kitare in fotografiranja -, da se človek loti hobijev, ki jih je leta prej zanemarjal? Poklicali smo najbolj razvpita imena.

Marjan Kramar je naredil izpit za tovornjak

Kaj lahko pbčne nekoč najmočnejši slovenski bančnik, ko se ga odreče politika? Za Marjana Kramarja, dolgoletnega prvega moža NLB, so njegovi nekdanji sopotniki brez dlake na jeziku povedali, da je praktično nezaposljiv. Vsaj v Sloveniji. Kramarje sicer ostal prvi nadzornik družbe Eti iz njegovih rodnih Izlak, kjer je njegova žena Eleonora, sicer izvršna direktorica prodaje družbe za zahodno Evropo in zunajevropske države, tudi posrednalastnica družbe. Mali delničarji so 'Kramarjevemu nadzornemu svetu' na nedavni skupščini očitali, da se dobiček Etija - lani je družba, ki jo vodi Tomaž Berginc, sicer poslovala z 1,7 milijona evrov izgube - že leta preliva v managersko družbo Finema (Kramarjeva je po poročanju medijev ena večjih družbenic), in ga želeli zamenjati. Ni jim uspelo.

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Pavlovčič Lidija Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 25. 09. 2010 Stran: 16 Foto: Aleš Černivec

Janez Bohorič, predsednik uprave Save Kranjska Sava sodi med večje poslovne skupine v Sloveniji, njen predsednik uprave pa naj bi ostal branik tako imenovane gorenjske gospodarske naveze, ki po padcu Bineta Kordeža, upokojitvi nekdanjega direktorja Gorenjske banke Kavčiča in finančni slabitvi družbe NFD Valanta izgublja moč. 

Sava je iz skromnega zasebnega podjetja Atlanta, kasneje Vulkana za izdelavo pnevmatik in gumijastih izdelkov, po nacionalizaciji leta 1946 pa preimenovanega v Savo, v devetih desetletjih prerasla v koncem s 30 družbami, 2400 zaposlenimi in več kot 170 milijoni evrov prihodkov. Po poslu stoletja, v katerem je Sava pred trinajstimi leti s prodajo dela proizvodnje pnevmatik ameriškemu koncernu Goodyear zaslužila skoraj desetkrat več, kot je sprva kazalo, je dobila finančno podlago za nakupe hotelov na Bledu, zdravilišč po Sloveniji, igrišč za golf, vlaganje v nepremičnine in delnice.

Savo je med poslovnim razcvetom vodil Janez Bohorič. V družbo, kjer je kot kemijski inženir začel poslovno kariero, se je vrnil leta 1990 z visokim političnim kapitalom dobrih zvez in poznanstev, ki jih je nabral v drugi polovici 80. let, ko je bil v tedanji Šinigojevi vladi podpredsednik za gospodarstvo. Tretji mandat vodenja Save se njemu in obema članoma uprave izteče prihodnje leto. Razburljivi poslovilni meseci so se začeli že konec lanskega leta, ko so vsi trije vstopili med upokojence, vodenje pa obdržali na podlagi posebne pogodbe, kar je spremljano s sumnicenji. Te in druge očitke sprožajo nekateri delničarji, ki jih moti vpletenost Save v Merkurjevo zgodbo o menedžerskem prevzemu. Zaradi tega posla bo Sava letos poslovala z izgubo namesto z dobjčkom, tarča očitkov pa je zato tudi Janez Bohorič.

Z njim smo se pogovarjali v torek in večji del pogovora namenili reševanju Merkurja in nalogah predsednika uprave Merkurja Bojana Knupleža. Ta vprašanja kljub nenadni smrti Bojana Knupleža ostajajo v intervjuju, tudi na Bohoričevo željo. Poklical nas je v petek navsezgodaj, po Merkurjevi objavi novice o Knupleževi smrti, in povedal, da se želi z besedami o njem v intervjuju pokloniti njegovemu spominu.

Najbolj vroča zadeva tudi za Savo kot solastnico Merkurja je njegovo reševanje pred bankrotom. Vzrok za Merkurjevo agonijo je tudi menedžerski odkup. Zakaj ste se odločili za pomoč Binetu Kordežu pri menedžerskem prevzemu Merkurja? Niste pomislili na tveganje?

Medij: Dnevnik Avtorji: STA,Bratanič Jan Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 08. 2010 Stran: 23

Inles ne bo izplačal dividende

Delničarji ribniškega Mesa so po seznanitvi z letnim poročilom v petek upravnemu odboru in izvršnim direktorjem družbe podelili razrešnico za poslovno leto 2009, odločali pa so tudi o bilančnem dobičku. Ta znaša slabih 140.000 evrov, po sklepu skupščine pa bo ostal nerazporejen.

Triglav z dobičkom

Zavarovalnica Triglav je v prvem letošnjem polletju ustvarila 25,3 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je Skupina Triglav poslovala s čistim poslovnim izidom v višini 17,9 milijona evrov. Ob tem je Zavarovalnica Triglav obračunala 410,1 milijona evrov, Skupina Triglav pa 557.1 milijona evrov kosmate zavarovalne in sozavarovalne premije.

SIJ ob ostrih pogojih z nižjimi prihodki

Skupina Slovenska industrija jekla (SIJ) je v kriznem letu 2009 ustvarila čiste konsolidirane prihodke v višini 371.2 milijona evrov, kar je za 47,2 odstotka manj kot v preteklem letu. Vsi fizični kazalci poslovanja, količinska proizvodnja, prodaja (za 31 odstotkov) ter povprečno število zaposlenih (za 4,2 odstotka) so bili v letu 2009 primerjalno z letom 2008 nižji. Ob tem so delničarji na včerajšnji skupščini družbe podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2009, ter potrdili predlog uprave in nadzornega sveta, da izkazan bilančni dobiček delniške družbe v višini 2,701.703 evre ostane nerazporejen.

Mlinotest z dobičkom