Zavarovalnica Triglav

(Ne)konkurenčne Slovenija

Medij: Kapital Avtorji: Taškar Beloglavec Bojan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 04. 2010 Stran: 22

Gospodarska rast v Sloveniji naj bi znašala 0,6 oz. 1,3 %

Stečaji temeljito obremenjujejo slovenska sodišča, ki so lani obravnavala skupaj nekaj več kot 1.200 postopkov zaradi insolventnosti. Največje bilo osebnih stečajev - več kot 700, sledijo pa stečaji podjetij - 450.


Skromnejša rast. Slovensko gospodarstvo naj bi po zadnji napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) letos doseglo 0,6-odstotno rast. Urad je torej oceno v primerjavi z jesensko znižal kar za tretjino. Prav gradbeništvo pa je tisto, ki višjo rast preprečuje. UMAR je z vsako napovedjo gospodarskih gibanj za letos bolj pesimističen. Nemška vlada je nasprotno v zadnji januarski napovedi gospodarsko rast za letos zvišala z 1,2 na 1,4 %. Slovenija naj bi torej letos rasla več kot polovico počasneje kot Nemčija, na katero je slovenski izvoz najbolj vezan. Ker izvozu kaže bolje, je gradbeništvo, ki predstavlja pomemben delež BDP-ja, očitno v resni recesiji.

Po mnenju analitikov iz Banke Slovenije se Sloveniji obeta zmerna gospodarska rast. Obseg BDP-ja se bo v tem letu povečal za 1,3 %, v letu 2011 pa za 1,8 %. Stopnja inflacije bo letos dosegla 1,6 %, v prihodnjem letu pa 1,4 %. Po predvidevanjih bosta letos osebna potrošnja in javna poraba stagnirali, pri čemer se lahko prva celo zmanjša, druga pa malo poveča. Za investicije v Banki Slovenije pričakujejo, da bi se letos lahko povečale za 2,6 %, izvoz naj bi se povečal za 5 %, uvoz pa za približno 3 %.

Skupina Pozavarovalnica Sava lani skoraj brez svetlih izjem

Medij: Finance Avtorji: Karel Lipnik, Tanja Smrekar Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08.04.10 2010 Stran: 13   
 
Poleg Tilie bi lahko od zavarovalnic Save Re pozitivno poslovala le kosovska zavarovalnica Dukagjini, smo izvedeli neuradno
 
Pozavarovalnica Sava Re [POSR], ki je tudi lastnica novomeške Tilie in solastnica Zavarovalnice Maribor , bo danes objavila poslovne rezultate za lani. Neuradno je Sava Re lani imela za več kot 20 milijonov evrov izgube, skupina pa si je menda nakopičila še več izgube.



 
Bo poslovanje pozavarovalnice Sava, ki jo vodi Zvonko Ivanušič letos bolj podobno drugim svetovnim pozavarovalnicam ali pa se bo največja slovenska pozavarovalnica mučila s težavami zavarovalniškega sektorja v jugovzhodni Evropi?
Zavarovalnicam po Balkanu, katerih lastnica je tudi Sava Re, namreč lani ni šlo dobro. Naši neuradni viri pravijo, da je lani pozitivno ali z zelo majhno izgubo od zavarovalnic Save Re menda poslovala le kosovska zavarovalnica Dukagjini, drugje po Balkanu pa naj bi Sava Re imela izgubo. Sava Re ima zavarovalniške družbe med drugim v Beogradu, Zagrebu, Skopju in Podgorici. Mimogrede - tudi skupina Triglav, ki ima zavarovalnice po Balkanu, je lani ustvarila 4,8 milijona evrov izgube.
 
Tilia z dobičkom
 
V skupini Sava Re je z 820 tisoč evri čistega dobička lani poslovala zavarovalnica Tilia. Za letos ga načrtujejo 1,4 milijona evrov, je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal predsednik uprave te zavarovalnice Andrej Kavšek.
 
 

Zavarovalnica je lani zbrala za 72,2 milijona evrov premij, škode pa znašajo 40,9 milijona evrov.  V letošnjih prvih dveh mesecih so pobrali 14,5 milijona bruto zavarovalnih premij, kar je dva odstotka manj kot v istem obdobju lani. V vsem letošnjem letu nameravajo zbrati 81,8 milijona evrov bruto premij, načrtovani tržni delež pa je 3,77-odstoten.

Ob pomoči zavarovalniških agencij nameravajo tudi povečati prodajo življenjskih zavarovanj. Kavšek se je še pohvalil s prenovo informacijskega sistema: »Za prenovo je Tilia leta 2005, ko je še nisem vodil jaz, najela Adacto, ki smo ji do zdaj plačali 800 tisoč evrov.« Mimogrede, Adacta sodeluje ali je sodelovala tudi z drugimi zavarovalnicami, denimo s Triglavom [ZVTG] in Vzajemno.

Astronomske odškodninske tožbe. Kakšni so nauki?

Medij: Manager Avtorji: Koražija Nataša Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Problem & rešitev Datum: 07. 04. 2010 Stran: 51

Zneska, ki ju hočejo izterjati od uprave in nadzornih svetov Intereurope in Luke Koper, sta nepredstavljivo visoka. Napoveduje se plaz podobnih tožb. Doslej je bilo takšnih malo, zneski so bili nižji, epiloga še ni. Kakšne so možnosti, da bo ta denar od managerjev in nadzornikov zares izterjan?

Uprava Intereurope je na začetku leta v imenu delničarjev vložila odškodninsko tožbo proti prejšnji upravi Intereurope na čelu z Andrejem Lovšinom v višini 37,5 milijona evrov. Gre za znesek, s katerim bi po sedanjih cenah lahko odkupili celotno Intereuropo - tržna kapitalizacija družbe konec marca je bila namreč 35,7 milijona evrov. Tožbi proti nekdanji upravi Intereurope bi se kmalu utegnilo pridružiti nekaj novih: na skupščinah Hita in Casinoja Ljubljana so delničarji že izglasovali, naj pooblaščenec na podlagi izredne revizije vloži odškodninsko tožbo, določili pa so tudi pooblaščenca oziroma odvetnika, ki bo pregledal dokumente in vložil tožbo. »Nadzorniki se lahko odločijo tako za odškodninsko tožbo kot za kazensko ovadbo, vendar je odškodninska tožba za nadzornike pomembnejša, ker nadomesti povzročeno škodo, izgubljena sredstva pa se lahko vrnejo v podjetje,« pravi Anja Strojin Stampar, članica uprave Kada.

Vrsta posebnih revizij

Skrivnostni finančni podporniki in donatorji "zaščitnikov" malih delničarjev

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 04. 2010 Stran: 21

Ljubljana - Nadzorni sveti Mercatorja, Petrola, Istrabenza, Krke, Gorenja, Nove KBM, Vzajemne, Pivovarne Laško, Zavarovalnice Triglav, Luke Koper in Žita so le nekateri, v katere sta v zadnjih mesecih Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) Kristjana Verbiča in društvo Mali delničarji (MDS) Rajka Stankovića želela nastaviti svoje predstavnike.

Svoje predloge sta opravičevala s sklicevanjem na interese malih delničarjev, vendar le malokrat razkrila, koliko delničarjevje sploh podpiralo te zahteve in njune kandidate, kaj šele, kateri so ti delničarji. Vprašanje je, ali gre dejansko za interese malih delničarjev- naše raziskovanje namreč kaže, da se za interesi obeh združenj velikokrat skrivajo interesi različnih gospodarskih družb, ki želijo prek njiju uveljavljati predvsem svoje kapitalske interese.

Kdo financira »zaščitnika« malih delničarjev

Zato smo želeli od obeh »zaščitnikov« malih delničarjev izvedeti, kako in predvsem kdo financira njuno delovanje. Imen financerjev tako Verbič kot Stanković nista želela razkriti.


Komentar Društva MDS
 
Prejeta vprašanja novinarja Dnevnika, dne 03. marec 2010 19:45.
 
"4. Katera podjetja so lani financirala vaše združenje in v kakšnem znesku? Prosimo vas, če nam lahko navedete poimensko katera podjetja so lani financirala vaše združenje."
 
Vnaprej hvala za odgovore, ki bi jih potrebovali do četrtka 4. marca do 17. ure.
 
S spoštovanjem
Matjaž Polanič
novinar Dnevnika

Odgovor Društva MDS poslan dne, 04. Marca 2010 ob 15.52 uri. 

"Zaradi izredno kratkega roka za podajanje odgovorov vam na to vprašanje ne moremo odgovoriti, ker moramo skladno s poslovnimi dogovori, za razkritje pogodbene stranke najprej sami pridobiti njihovo soglasje."

Glede na to, da VZMD svojim članom (koliko jih je, ni znano) sploh ne zaračunava članarine, ga očitno v celoti financirajo gospodarske družbe in drugi neznani donatorji. MDS članarino zbira, vendar ta predstavlja le 10 odstotkov njegovih prihodkov. Kot nam je sporočil Stanković, je imel MDS konec decembra lani 42 članov, ki so lani plačali 1260 evrov članarine. Z donacijami je MDS zbral 4250 evrov, z opravljanjem dejavnosti pa je zaslužil 8200 evrov. Primerjava z VZMD pokaže, da je MDS pravi palček, saj je imel VZMD po zadnjih znanih podatkih že leta 2008 307.544 evrov prihodkov.

Kako VZMD ustvarja prihodke, ostaja skrbno varovana skrivnost, saj Verbič na naša vprašanja ni želel odgovoriti. Dejal nam je le: »Na vprašanja ne bomo odgovorili, ker VZMD ne želi sodelovati pri primerjavi z MDS, ker ni primerjave med neprimerljivimi.«

Premoženje MDS in VZMD

Ivanušič: Sava Re ne potrebuje dokapitalizacije!

Medij: Finance Avtorj: Tanja Smrekar Teme: Novice Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2010

V lastniško sestavo Save Re bi lahko vstopila Evropska banka za obnovo in razvoj, smo neuradno izvedeli

Na Savi Re na čelu z Zvonkom Ivanušičem trdijo, da dokapitalizacije vsaj ta hip ne potrebujejo. Naši neuradni viri menijo nasprotno: "Verjetno bodo dokapitalizacijo kmalu potrebovali, saj poslovanje ne doma ne na južnih trgih menda ni dobro."

Po neuradnih informacijah je Sava Re lani ustvarila za več kot 20 milijonov evrov izgube, predlanskim pa za osem milijonov evrov. Tudi njenim zavarovalnicam na jugu menda ne gre najbolje. Rezultate bo Sava Re predstavila 8. aprila. Pozavarovalnica Sava Re ima zavarovalnice na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji, Črni gori in na Kosovu. Doma je lastnica Zavarovalnice Tilia , skupaj z NKBM pa solastnica Zavarovalnice Maribor. Spomnimo: z NKBM se je Sava Re že bojevala za prevladujoči vpliv v Mariboru.

Šest slovenskih bank blokiralo vse račune cerkvenega Zvona Ena Holdinga

Medij: Dnevnik Avtorji: Več avtorjev Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 03. 2010 Stran: 17

Ljubljana, Maribor - Nova Ljubljanska banka (NLB), Raiffeisen banka, Gorenjska banka, Abanka Vipa, Hypo-Alpe Adria in Nova KBM so v torek blokirale vse transakcijske račune Zvona Ena Holdinga, enega izmed petih največjih slovenskih finančnih holdingov, ki je prek družbe Gospodarstvo Rast v večinski lasti mariborske nadškofije.


Okrožno sodišče v Mariboru je namreč izdalo sklep, s katerim je v celoti ugodilo izvršnemu predlogu Dravskih elektrarn Maribor (DEM) za izterjavo Zvona Ena Holdinga in zaseg premoženja, s katerim je ta zavaroval posojilo, ki ga je leta 2007 odobril tedanji direktor DEM Damijan Koletnik. Poleg rubeža sredstev na transakcijskih računih bo tako DEM na dražbi prodal tudi 27.607 delnic NLB ter delnice dveh skladov v Bosni in Hercegovini, s katerimi je Zvon zavaroval še preostalih devet milijonov evrov posojila, s katerim je pred dvema letoma in pol financiral nakup delnic Petrola.

Da so prejeli izvršbo in da imajo blokirane račune, nam je včeraj potrdil predsednik uprave Zvona Simon Zdolšek. »Do zdaj smo vedno iskali rešitve za poplačilo obveznosti, nameravamo jih iskati tudi v prihodnje,« je dejal. »Z odločitvijo sodišča smo zadovoljni, saj smo prepričani, da vodi k vrnitvi dolgovanega zneska,« je bil kratek direktor DEM Viljem Pozeb in dodal, da izvršba še ni pravnomočna. Zvon Ena Holding se lahko na sklep sodišča pritoži v osmih dneh, vendar to ne bi zadržalo izvršbe.

Odnesli so ga mali delničarji

Medij: Žurnal24  Avtorji: Janez Zalaznik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Biznis Datum: 16. 03. 2010 Stran: 13 Foto: Saša Despot
 
Razlog. Naročili so pravno mnenje, ki ugotavlja nezdružljivost funkcij.
 
Za odstop mag. Tomaža Berločnika iz nadzornega sveta Petrola je, kot kaže, “najzaslužnejše” Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS).
 
Pri pravniku Šimetu Ivanjku so namreč naročili pravno mnenje o tem, ali je Berločnik lahko hkrati predsednik uprave Istrabenza in nadzornik Petrola, ki je največji lastnik Istrabenza. Spomnimo, Petrol je na podlagi drugega pravnega mnenja trdil, da ni s tem nič narobe, Ivanjko pa je ugotovil, da gre za navzkrižje interesov in da je dvojna vloga nedopustna.


Po naših informacijah je bilo mnenje pripravljeno februarja, Berločnik pa je v četrtek nepreklicno odstopil. Danes je Petrol odstop tudi uradno objavil. MDS namesto Berločnika v nadzorni svet Petrola kot predstavnika malih delničarjev predlaga Gordana Šibića, svoj predlog pa so včeraj že odposlali.

Jamnika čaka podobna presoja kot Berločnika.

Rajko Stanković, predsednik MDS, pravi, da se podobna vprašanja porajajo tudi pri Borutu Jamniku zaradi hkratnega vodenja Kada in nadzorovanja Zavarovalnice Triglav. Obstajajo sicer že pravna mnenja, da to ni sporno, Stanković pa pravi, da bodo Ivanjka za pravno mnenje prosili tudi o tem primeru.

Triglav ima v rezervacijah "skritih" na desetine milijonov evrov dobička

Medij: Poslovni dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 03. 2010

Ljubljana - V Zavarovalnici Triglav imajo pri premoženjskih zavarovanjih že vrsto let oblikovanih precej več škodnih rezervacij na premijo v primerjavi z največjima konkurentoma, Zavarovalnico Maribor (ZM) in Adriaticom Slovenico (AS). Če bi svojo konzervativnost vsaj malo omilili, bi s tem sprostili na desetine milijonov evrov škodnih rezervacij in na drugi strani povečali čisti dobiček, če bi omenjeni količnik med rezervacijami in premijami spustili na raven ZM in AS, pa bi lahko sprostili tudi več kot sto milijonov evrov dobička.

Če primerjamo zgolj količnike, se je ta pri Zavarovalnici Triglav od konca leta 2006 do decembra lani gibal od 0,96 do okoli 1,14 (podatek je neuraden in temelji na oceni zvišanja rezervacij in zbranih premij glede na lanske devetmesečne rezultate), medtem ko sta imela ZM in AS pri premoženjskih zavarovanjih vseskozi več desetink nižjega. Tudi sicer ugotovimo, da se količnika naše druge in tretje največje zavarovalnice gibljeta dosti skupaj, pri ZM je namreč konec decembra leta 2008 znašal 0,78, pri AS pa 0,87. Če bi pri Triglavu svoj količnik znižali vsaj do ravni AS, bi se posledično njegove škodne rezervacije znižale za okoli 93 milijonov evrov, če bi ga znižali na raven ZM, pa za visokih 136 milijonov evrov. Za primerjavo, Triglav je v prvih devetih mesecih lani ustvaril 28 milijonov evrov čistega dobička.


»Pri nadziranju zavarovalnic je tudi Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) opazila razlike pri omenjenem količniku med zavarovalnicami (pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti), vendar pri pregledu potem ni zaznala podrezerviranosti katere od zavarovalnic,« je pojasnil direktor AZN Mihael Perman. Vzroka za to, da ima Zavarovalnica Triglav tako visoko razmerje med škodnimi rezervacijami in premijami pri premoženjskih zavarovanjih, niso odkrili. (Foto: Jaka Adamič)


SBI20 včeraj nekaj časa tudi pod 4000 točkami

Medij: Večer  Avtorji: Toplak Damijan  Teme: Mali delničarji   Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo  Datum: 25. 02. 2010  Stran: 11

Po dobrih sedmih mesecih je včeraj SBI 20 za krajši čas znova zdrsnil pod psihološko mejo 4000 indeksnih točk. Bo konec leta omenjeni indeks res 20 odstotkov višje?


Med včerajšnjim trgovanjem je bil borzni indeks SBI 20 krajši čas vreden celo manj kot 4000 indeksnih točk in s tem na najnižji ravni letos. Pravzaprav se je spustil pod omenjeno psihološko mejo prvič po 13. juliju lani. Do konca trgovanja se je borzno vzdušje včeraj popravilo in SBI 20 se je dvignil na 4023 točk. O razlogih za večmesečno pesimistično vzdušje na Ljubljanski borzi smo povprašali Aleša Škerlaka, direktorja kapitalskih trgov v Publikumu. Mimogrede, predvidoma s 15. marcem naj bi začela poslovati Alta Skupina (vanjo se bodo združile družbe Medvešek Pušnik, Poteza in Publikum), kjer bo borzne storitve opravljala družba Alta investicijske storitve, z "združenimi" vzajemnimi skladi pa Alta, družba za upravljanje.

Pesimisti vnovič prišli na svoj račun

Medij: Finance Avtorji: Kačič Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar
Datum: 23. 02. 2010 Stran: 12

Še peti padec v zadnjem tednu ali morda le obrat navzgor? Pesimisti so seveda pričakovali prvo možnost in tokrat so imeli prav, tečaji večine pomembnejših delnic so se namreč spet znižali
 
Padec kljub vsemu ni bil hud, indeks SBI 20 je spodnesel za 0,07 odstotka, SBI TOP pa za 0,28. Vse delnice se niso pocenile, promet pa tudi tokrat ni bil na zavidljivi ravni. Skupno je lastnika zamenjalo za 1,27 milijona evrov papirjev, na vrhu sta bila Krka [KRKG 64,90 -0,73%] in Petrol [PETG 313,90 +0,26%], ki sta prispevala 488 oziroma 254 tisočakov.
 
Pri Krki smo na začetku dneva opazili še 146 tisoč evrov vreden sveženj, kupec pa je za posamezno delnico plačal 65,37 evra. V tistem trenutku je iztržil manj kot prodajalci v rednem trgovanju, kjer se je cena povzpela za odstotek, na 66 evrov. A veselje ni dolgo trajalo. Na polovici trgovanja je farmacevt izgubil 2,5 odstotka in upadel vse do 64,35 evra. Delnica si je do konca dneva malce opomogla, sklepni posel je bil sklenjen po 64,6 evra, enotni tečaj pa se je stanjšal za 0,7 odstotka, na 64,9 evra.
Pol odstotka je izgubila Luka Koper [LKPG 23,06 -0,52%], ki je dan začela s skokom za skoraj štiri odstotke, za približno desetinko odstotka pa so se stanjšali Telekom , Istrabenz [ITBG 7,97 -0,13%]in Mercator [MELR 159,88 -0,08%].
 
 
Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.