Zavarovalnica Triglav

Bo država ostala brez glasovalnih pravic?

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Ma. G.,F. M Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 29. 07. 2010 Stran: 3

Prodaja 0,2 odstotka Nove Ljubljanske banke

Ljubljana - Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so potrdili, da po uradni dolžnosti raziskujejo, ali je država (Vital, hčerinska družba Taluma, je v lasti državnega Elesa in zato z državo povezana oseba) z nedavnim nakupom paketa delnic Nove Ljubljanske banke (NLB) od kranjskega Merkurja kršila prevzemno zakonodajo. Če bi se sum potrdil, bi na prihodnji skupščini NLB država lahko ostala brez glasovalnih pravic. Po dosegljivih podatkih gre za paket 0,2 odstotka delnic NLB, s čimer je država še povečala delež v naši največji banki.


»Konkretnega nadzornega postopka ATVP ne more komentirati, v splošnem pa lahko odgovori, da obveznost objave prevzemne ponudbe po zakonu o prevzemih ne preneha, dokler ni dosežen končni prevzemni prag,« so včeraj na agenciji odgovorili na vprašanje, kakšna kršitev bi lahko nastala v primeru kupčije z delnicami NLB.

Na vprašanji, kdaj bodo odločili o sumu morebitne kršitve prevzemne zakonodaje in ali lahko odločitev pričakujemo do septembrske skupščine NLB (ta še ni sklicana, je pa napovedana, na njej bodo po doslej znanih napovedih odločali tudi o 400-milijonski dokapitalizaciji), konkretnega odgovora niso posredovali.

Poznavalci blizu NLB resno dvomijo, da bi se glavni nadzornik finančnega trga lahko odločil za tako oster ukrep, kot je odvzem glasovalnih pravic države v NLB. Bolj jih, denimo, zanima, zakaj je bila kupčija s paketom NLB sploh sklenjena. To zanima tudi poslansko skupino SDS, ki je v torek na vlado poslala več pisnih vprašanj o tem. Poslanska skupina se poleg tega, ali je država z Vitalovim nakupom paketa NLB kršila prevzemno zakonodajo, sprašuje, ali bo vlada zato zahtevala zamenjavo direktorja predsednika Talumove uprave Danila Topleka in ali bo zahtevala politično in kazensko odgovornost vpletenih. Poslance opozicije zanima tudi, na podlagi kakšnih strokovnih kriterijev je bil opravljen nakup paketa NLB in kakšna je bila finančna konstrukcija posla.

Nadzorniki odgovorni, a le na papirju

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Šalamun Andreja Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 07. 2010 Stran: 4

Sodišča nimajo znanj, nadzorniki pa preveč dobre zveze, da bi kdaj za slabo delo tudi plačali, opozarjajo sogovorniki

Podjetja so na kolenih, njihovi upniki ne dobijo denarja, delničarji izgubljajo premoženje. Kaj so počeli nadzorniki, da so poslovodstvom dopustili takšno slabo, morda nezakonito upravljanje družb? Kako lahko člane nadzornega sveta izterjate, da vam plačajo izgube, ki so nastale zaradi jalovega nadzora?


Težko, pravijo naši sogovorniki. Pa ne zato, ker ne bi imeli ustrezne zakonodaje, temveč zato, ker nadzornikov nihče ne zna izterjati, sodniki niso Usposobljeni, povrhu vsega pa svoje naredijo še socialna omrežja oziroma poznanstva, ki varujejo »svoje« nadzornike.

Kar nekaj primerov je, kjer bi lahko pregledali, ali so zaradi morebitnega slabega dela odškodninsko odgovorni tudi nadzorniki:

  • Prevent Global, ki izdeluje avtomobilske prevleke, je pred stečajem; ima le enega kupca, Prevent Dev, katerega lastnik Nijaz Hastor seje kot manjšinski lastnik Preventa Globala spri z večinskim lastnikom Jankom Zakeršnikom.
  • Prva Vegradova gradbenica Hilda Tovšak je spravila podjetje pred stečaj, ker se je podobno kot nekdanji šef Istrabenza Igor Bavčar in nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Srot očitno bolj ubadala z menedžerskim prevzemom podjetja kot s posli. Hkrati je sodelovala, kot je ugotovil urad za varstvo konkurence, v kartelnem dogovarjanju pri avtocestnih poslih. Davkoplačevalci smo jih menda preplačali za tretjino oziroma okoli 2,3 milijarde evrov. Bo moral Vegrad plačati del preplačanih avtocest in kje so bili ob dogovarjanju nadzorniki?
  • V Luki Koper že mesece tuhtajo, kako bi odškodninsko tožili nekdanjo upravo Roberta Casarja in morda nadzornike zaradi vrste spornih poslov, tudi nepremičninskih.
  • V začetku leta je Intereuropa vložila odškodninsko tožbo proti nekdanji upravi pod vodstvom Andreja Lovšina zaradi spornega vlaganja v logistični center Cehov v Moskvi. Tožba je vredna 37,5 milijona evrov.
  • Že leta se vleče tožba Zavarovalnice Triglav proti nekdanji prvi dami Nadi Klemenčič in nekdanjemu prvemu nadzorniku Milanu Maroltu zaradi domnevno spornih oziroma previsokih nagrad. O tožbi mora prvostopenjsko sodišče odločati vnovič, prvič sta bila Klemenčičeva in Marolt oproščena.
  • Ali pa denimo Hit: nekdanjega predsednika uprave Nika Trošta tožijo zaradi kupovanja zemljišč po Balkanuza dva milijona evrov. Tožb proti nadzornikom ni.

Država dividende črpa tudi iz močno zadolženega Darsa

Medij: Dnevnik Avtorji: B. A. H. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 06. 2010 Stran: 26

Ljubljana - Čeprav je Dars močno zadolžen - dolga ima že za več kot štiri milijarde evrov - si bo država letos izplačala za 2,95 milijona evrov dividend. Za pokrivanje finančnih obveznosti, ki so nastale ob gradnji avtocestnega križa, bo družba od lani zabeleženega 11,64 milijona evrov bilančnega dobička sicer namenila 8,17 milijona evrov, dobrih pol milijona evrov pa za druge rezerve iz dobička.


Ob tem velja spomniti še, da si je država letos kljub krizi že zagotovila dividende v Aerodromu Ljubljana, kjer je prav tako večinska lastnica. Po nasprotnem predlogu bo družba namesto 0,43 evra bruto dividende na delnico izplačala 0,63 evra. Namesto 1,83 milijona evrov od dobrih treh milijonov evrov lanskega bilančnega dobička si bodo tako delničarji razdelili 2,59 milijona evrov dividend. Pri tem bo država samo iz naslova prednostnih participativnih delnic prejela 1,37 milijona evrov dividend.

Nasprotno država ni podprla izplačila dividend v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), ki ima več kot 100.000 malih delničarjev. Enako pa velja tudi za Zavarovalnico Triglav, ki ima okoli 30.000 malih delničarjev, država pa je neposredno in posredno njena večinska lastnica. V Vseslovenskem združenju malih delničarjev so sicer z nasprotnim predlogom skušali doseči, da bi zavarovalnica od več kot 250 milijonov evrov lanskoletnega bilančnega dobička za dividende namenila 2,27 milijona ewov oziroma 0,10 evra bruto na delnico.

Kdo prevzame vajeti na Triglavu, ko ni Rakovca?

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 29. 06. 2010 Stran: 13

Če gre za krajšo odsotnost, mora za vodenje poskrbeti predsednik uprave, pravi nadzornik Triglava Igor Mihajlović

Predsednika uprave Triglava Matjaža Rakovca zaradi zdravstvenih težav spomladi v službi ni bilo kar nekaj časa. Nekateri viri pravijo, da je »po malem manjkal tri mesece«, Rakovec trdi, da ga ni bilo manj kot tri tedne.


Kdo prevzame vajeti, ko ni šefa? Tokrat jih je član uprave Andrej Slapar. Rakovec trdi, da zdravstvenih težav nima več in bo odslej ves čas v službi.

Stvar je urejena znotraj uprave

»Če ne gre za daljšo odsotnost, ki nadzornemu svetu ni bila znana, ni naloga nadzornikov, da se ukvarjajo z vodenjem družbe. Predsednik uprave mora sam ustrezno poskrbeti za nadomeščanje,« pravi nadzornik Igor Mihajlovic. To so po Rakovčevi razlagi tudi storili.

Za mnenje o Rakovčevi odsotnosti smo želeli povprašati tudi prvega nadzornika Boruta Jamnika, ki pa ni bil dosegljiv in ga tudi ni bilo na včerajšnji letni skupščini. Njegov namestnik Uroš Slavinec je skupaj z nadzornikom Aljošo Valentinčičem zatrdil, da Rakovčeve odsotnosti niso občutili, saj je bil ves čas bolezni »nekako že navzoč, če ne fizično, pa po telefonu«.

Rakovec: Petkov ne špricam!

Naši viri pravijo, da Rakovca večkrat ob petkih ni na Triglavu. Šef Triglava je to odločno zanikal, češ da gre za laž. S tem tudi niso seznanjeni nadzorniki Mihajlovic, Slavinec in Valentinčič. Je pa Mihajlovic dejal, da bi bili »glede na splošne pogoje in značilnosti poslovanja celotne skupine, blago rečeno, zaželena 110-odstotna navzočnost in angažiranost vseh članov uprave«.

Upadanje premij, tržnega deleža in izgube

V Triglavu nič dividend

Medij: Žurnal24 Avtorji: Zalaznik Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Biznis Datum: 29. 06. 2010 Stran: 11

Skupščina. Kad in Sod znova proti predlogom malih delničarjev.

Ljubljana. Več kot 30 tisoč delničarjev Zavarovalnice Triglav letos ne bo dobilo dividend. Za nadomestnega člana nadzornika pa je bil izvoljen Vladimir Uršič. O predlogih malih delničarjev se ni niti glasovalo, saj sta Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba izglasovali prvotne predloge uprave in nadzornega sveta.


"Nastavili so svojega"

"Predloga niso vzeli resno, to me žalosti. Spet so nastavili nekoga, ki jim je pogodu," pravi predsednik društva MDS Rajko Stankovič. "Če bi izplačali 40 centov dividende na delnico, to nikakor ne bi ogrozilo poslovanja, dali pa bi jasen signal, da se izplača dolgoročno varčevati v delnicah," dodaja. V primeru 40 centov dividend bi moral Triglav izplačati devet milijonov evrov, prenesenega bilančnega dobička pa je 250 milijonov evrov.

"Poskus izgona malih"

Boljše poslovanje Triglava

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 06. 2010 Stran: 10

Delničarji Zavarovalnice Triglav letos brez dividende, zato pa z upanjem na obilnejšo v prihodnjem letu. Novi nadzornik Vladimir Uršič, do leta 2004 že član Triglavove uprave

Delničarji Zavarovalnice Triglav bodo letos ostali brez dividende, četudi so predstavniki mahh delničarjev in nekdanja predsednica uprave Triglava, Nadežda Klemenčič, na včerajšnji skupščini v Ljubljani nad tem izražali nezadovoljstvo. Odstopljenega Mirka Miklavčiča (odstopil je iz osebnih razlogov) bo v nadzornem svetu do aprila 2013 nadomeščal Vladimir Uršič, v času Klemenčičeve že tudi član Triglavove uprave, sedaj pa zaposlen kot svetovalec uprave v podjetju G-7. Na včerajšnji skupščini Zavarovalnice Triglav, ki se je je udeležilo 69,98 odstotka kapitala (tudi Zpiz in Sod s skupaj skoraj 63 odstotki delnic), je Rajko Stankovič iz društva MDS, ki je v nadzorni svet predlagal mag. Adolfa Zupana, ugotavljal, da naj žig na kandidaturi Uršiča ne bi bil originalen od Triglava, a so nam kasneje tam pojasnili, da so bili na zaprtih kuvertah, ki so bile izročene nominacijskemu odboru, originalni žigi, na samih dopisih pa le datumi sprejetja pošte. Na vprašanje, zakaj so sploh bili ti dopisi še enkrat požigosani, odgovora nismo dobili.


Borut Jamnik, sicer predsednik uprave Kada in predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, se je zaradi daljše službene poti v tujini opravičil in se včerajšnje skupščine ni udeležil, njegov namestnik Uroš Slavinec, sicer direktor Heliosa, pa je po skupščini povedal, da se bodo o morebitni izredni reviziji poslov prejšnje uprave Triglava odločili šele, ko bodo prejeli poročila o opravljeni notranji reviziji, ki pregleduje pravilnost nekaterih preteklih poslov. Mala delničarka Nadežda Klemenčič je sicer ugotavljala, da naj bi bile odločitve prejšnje Triglavove uprave slabe, zato je menila, da bi posebna revizija morala ugotoviti, ali so bile tudi v škodo zavarovalnice. Klemenčičeva je omenila velik škodni dogodek na Slovaškem, nakup zavarovalnic v Črni gori in Makedoniji, razgraditev rezervacij, pa tudi slabo poslovanje hčerinskih družb (Triglav Naložbe, Triglav finančna družba in Slovenijales). Sedanjo upravo pa spraševala, kako namerava zaustaviti trend padanja tržnega deleža v Sloveniji ter v zvezi s tem dejstvom primerno znižati stroške poslovanja. Matjaž Rakovec, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, je odgovoril, da je trenutno poslovanje zavarovalnice v skladu z načrti, da imajo v Sloveniji v celoti 42-odstotni tržni delež ter da se bolj kot na ohranitev tržnega deleža osredotočajo na kvaliteto zavarovalnega portfelja, na dobičkonosnost in varnost.

Dividend ne bo, Vladimir Uršič novi nadzornik

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 06. 2010 Stran: 9

Po skupščini Zavarovalnice Triglav

Matična družba je zbrala za dobrih 744 milijonov evrov premije in imela 1,8 milijona evrov izgube, skupina pa je imela kar 6,2 milijona evrov izgube

Ljubljana - Delničarji Zavarovalnice Triglav so na včerajšnji skupščini potrdili predlog uprave: Triglav za leto 2009 ne bo delil divided. Od dobrih 252,5 milijona evrov bilančnega dobička ne bo razdelili niti 0,10 kaj šele 0,40 evra dividende za delnico, kot sta predlagali združenji malih delničarjev VZMD in MDS, potem ko seje ob dividendam nenaklonjeno politiko spotaknila tudi mala delničarka Nada Klemenčič, nekdanja prva dama Triglava. Malim delničarjem ni uspelo niti z nasprotnimi predlogi za nadomestnega člana nadzornega sveta; pogorela sta dr. Ludvik Toplak in Adolf Zupan, zmagal pa je že na NS Triglava potrjeni Vladimir Uršič.


Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec je delničarjem na kratko povzel lanske rezultate Triglava: matična družba je zbrala dobrih 744 milijonov evrov premije, obračunala skoraj 436 milijonov evrov škod in imela 1,8 milijona evrov izgube, skupina pa je imela kar 6,2 milijona evrov izgube. V letošnjih prvih treh mesecih sledijo načrtom, je dejal Rakovec, nasproti pa jim gre tudi narava, ki se vsaj z nevihtami v večjem obsegu letos še ni razbesnela. Tako naj bi v obdobju prvih treh mesecev že imeli 14,2 milijona evrov dobička.

Delničarji Triglava brez dividend, Andrej Kocič pa z razrešnico

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 06. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Kljub predlogu, naj se jim v obliki dividend izplača vsaj manjši del 252,3 milijona evrov dobička, ki si ga je Zavarovalnica Triglav nabrala prejšnja leta, bo več kot 30.000 malih delničarjev letos ostalo praznih rok. Državni lastniki, ki so obvladovali včerajšnjo skupščino, so namreč sprejeli argument predsednika uprave Triglava Matjaža Rakovca, da ta ne more izplačati dobička.


»Triglav vstopa v izredno težko obdobje,« je pojasnil potezo, da delničarjem odreče dividende, ki bi po prvem nasprotnem predlogu znašale le 0,1 evra na delnico (2,3 milijona evrov ali manj kot odstotek bilančnega dobička). »Sklenili smo, da kapitalsko ustreznost zagotavljamo iz lastnih virov,« je še dodal. Ob tem je pripomnil, da je Triglav lani po več kot desetih letih posloval z izgubo v višini 1,8 milijona evrov. Vendarle je Rakovec pozabil povedati, da se je letos poslovanje Triglava bistveno izboljšalo - v prvem četrtletju je ustvaril 14,7 milijona evrov čistega dobička -, na roko pa mu gre tudi konservativna politika na področju rezervacij. Kot smo že poročali, imajo namreč na Triglavu že vrsto let oblikovanih bistveno več škodnih rezervacij na premijo kot konkurenca.

Bodo delničarji Triglava ostali praznih rok?

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 06. 2010 Stran: 4

Zavarovalnica po lanski izgubi letos z lastniki ne namerava deliti dobička v višini 252,5 milijona evrov

Z današnje skupščine državne Zavarovalnice Triglav bodo delničarji verjetno odšli praznih rok. Uprava, ki jo vodi Matjaž Rakovec, namreč predlaga, da se 252,5 milijona evrov bilančnega dobička letos ne razdeli oziroma se o njem odloča v prihodnjih letih.


»Delničarjem je treba zagotoviti vsaj minimalen donos. Ce tega ni, se lahko zgodi, da se bodo delnice cenile,« je minuli mesec napovedala delničarka in nekdanja predsednica uprave Triglava Nada Klemenčič. Lani je zavarovalnica delničarjem razdelila po deset centov na delnico oziroma skupaj 2,3 milijona evrov, kar je najmanj po letu 2005. V zadnjem mesecu dni se sicer tečaj delnic Triglava ni občutno spremenil in se giblje pri slabih 20 evrih za delnico. Tudi če bo kdo od delničarjev dal nasprotni predlog za delitev dobička med delničarje, bo odločitev odvisna od države kot večinske lastnice. Minulo leto je zavarovalnica sklenila z 1,8 milijona evrov čiste izgube. 

O novem nadzorniku

Nekaj več upanja za Ljubljano

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 21. 06. 2010 Stran: 8

Četudi je v petek osrednji borzni indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) izgubil dober odstotek, se je v celotnem prejšnjem tednu okrepil za poldrugi odstotek in borzni teden končal pri 871 indeksnih točkah. Po pričakovanjih na skupščini delničarjev Krke predlog predstavnikov malih delničarjev o višjih dividendah (1,50 oziroma 1,81 evra bruto na delnico) ni dobil zadostne podpore, tako da bodo delničarji prejeli sprva predlaganih 1,10 evra bruto na delnico. Ker kupci delnic Krke v petek niso bili več upravičeni do letošnje dividende, je tečaj delnice pričakovano nekoliko zdrsnil, namreč za dva odstotka. Investitorje pa lahko razveseli podatek, da je bilo v prejšnjem tednu z delnico Krke za slovenske razmere spodobnih šest milijonov evrov prometa, hkrati naj bi Krka v prvem polletju predvidoma okrepila prihodke za štiri odstotke, že v prvem četrtletju pa se je čisti dobiček (47,1 milijona evrov) na ravni skupine povečal za sedem odstotkov.


Precej manj perspektivna je strategija Zavarovalnice Triglav do leta 2013, ki je bila skopo javno objavljena v petek, kar je povzročilo, da je tečaj Triglava klecnil za dober odstotek. Do leta 2013 so si namreč v največji slovenski zavarovalnici zadali cilj, da bi v Sloveniji zadržali vsaj 35-odstotni tržni delež, poslovanje pa jačali zlasti na področju zdravstvenih in pokojninskih zavarovanj. Čez tri leta naj bi zaposlovali na ravni skupine okrog 5000 ljudi, ter dosegali 10-odstotno dobičkonosnost kapitala. Ker naj bi imeli v Triglavu, ki v zadnjem času vstopa tudi na albanski trg, veliko težav s poslovanjem v hčerinskih družbah, zlasti v državah nekdanje Jugoslavije, so investitorji pri tej delnici toliko bolj negotovi in so prejšnji teden opravili z njimi le za dobrih 300 tisoč evrov prometa.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.