Zavarovalnica Triglav

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 28. 03. 2011 Stran: 3

Upravljanje državnih naložb

Koliko centrov naj upravlja državne deleže? - AUKN bi raje sam odločal o večjih naložbah Kada in Soda -Njuni vodstvi nosita odgovornost, agencija ne

Ljubljana - Nedavni zaplet na parlamentarnem odboru za javne finance in monetarno politiko o tem, kako in v čigavem imenu naj agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) odloča glede kapitalskih deležev v lasti paradržavnih skladov, in četrtkovo različno glasovanje državnih lastnikov na skupščini Telekoma Slovenije znova odpirata vprašanje, koliko centrov naj upravlja državne naložbe. In še - ali bi morali državni lastniki vselej glasovati usklajeno, četudi zasledujejo različne cilje. Vprašanje je aktualno tudi zato, ker se ravnokar, le nekaj mesecev po ustanovitvi nove agencije, začenja sezona delničarskih skupščin gospodarskih družb.

Kje tiči zaplet? Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) je predvidel, da bo AUKN poleg vseh državnih naložb korporativno upravljala tudi nekatere deleže Kada in Soda. In sicer naložbe, katerih skupna knjigovodska vrednost presega 20 milijonov evrov. Po trenutnih vrednostih so to deleži v Novi Ljubljanski banki, Petrolu, Zavarovalnici Triglav, Luki Koper, Telekomu Slovenije, Krki, Pozavarovalnici Sava, Gorenju, Savi, Hitu in PDP. Podlaga za to naj bi bila strategija upravljanja kapitalskih naložb, ki bo določila tudi podjetja, ki naj ostanejo v državni lasti. Vendar ta strategija še ni sprejeta, zaradi česar je vlada zakon novelirala in predvidela, da bo agencija do sprejetja strategije z omenjenimi naložbami obeh državnih skladov in tam, kjer skupni delež presega 25 odstotkov glasovalne pravice, na skupščinah izvrševala »v imenu in za račun« Kada in Soda.

Agencija z novelo zakona ni zadovoljna

Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2011 Stran: 9

Država je dosegla svoje - da, v Telekomu Slovenije bo izredna revizija in ne, družba ne bo odkupovala lastnih deležev

Delovanje dveh uprav v zadnjih petih letih. Vsi nakupi in prodaje delnic in poslovnih deležev. Vse na novo ustanovljene hčerinske firme. Vsi opcijski posli. Vsi nepremičninski in investicijski posli, ki presegajo milijon evrov. Pa vsi krediti, ki so jih podeljevali. Vse to mora pod drobnogled revizorjev iz hiše Deloitte, so včeraj na skupščini sklenili delničarji Telekoma. In pri tem so bili zelo soglasni. Sklep je dobil 99,74-odstotno podporo (na skupščino so sicer prišli predstavniki lastnikov 82 odstotkov delnic). Odločilni pa so bili državni glasovi. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je predstavljala državno polovico Telekoma, glasovala pa je tudi v imenu Slovenske odškodninske družbe (Sod). Slednja ima skupaj s Kapitalsko družbo (Kad) petino delnic. Prav Sod in Kad pa sta revizijo sploh predlagala.

Kaj želijo lastniki izvedeti? Ali so bili posli Telekoma pod nekdanjim predsednikom uprave Bojanom Dremljem in zdajšnjim Mco Kranjčevičem ekonomsko upravičeni, transparentni in zavarovani. Pa tudi to, kako vplivajo na Telekom z vidika izpostavljenosti tveganjem. Bo pa ta široka revizija že druga po vrsti, saj je nadzorni svet družbe že lani prejel izsledke "forenzičnega" pregleda nakupov firm v Makedoniji in slovenskega prevzema spletne družbe Najdi.si. Revizorji so ugotovili kopico nepravilnosti, nova uprava pa je že sprožila prve pravne korake. Kranjčevič je včeraj delničarjem celo povedal, da je Telekom v zvezi z enim od omenjenih prevzemov že vložil odškodninsko tožbo. Proti komu in za kolikšno vsoto, pa bo razkril šele, ko bo tožba uspešno vročena toženim. Prvi mož Telekoma sicer pričakuje, da bo tokratna revizija tokrat zahtevala vsaj pol leta dela.

Ne bo odkupov lastnih delnic

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 03. 2011 Stran: 9

Novi ukrepi Agencije za trg vrednostnih papirjev

Zaradi neobjave prevzemne ponudbe je ATVP lastnikom Petrola, ki presegajo prag, odvzela glasovalne pravice

Ljubljana - Potem ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi neobjave prevzemne ponudbe zamrznila glasovalne pravice države v Abanki, je včeraj z enako sankcijo kaznovala tudi lastnike ljubljanskega Petrola. Skupaj je zamrznila kar dobrih 29 odstotkov glasovalnih pravic države v Petrolu, ta ukrep pa bo veljal, dokler državni lastniški blok ne bo objavil prevzemne ponudbe za Petrol ali zmanjšal svojega deleža pod prevzemni prag v višini 25 odstotkov.

Podobno kot v primeru Abanke (v tej je agencija zamrznila glasovalne pravice države že konec januarja) so tudi pri Petrolu brez glasovalnih pravic ostali lastniki, ki jih glavni nadzornik kapitalskega trga povezuje z državo: Zavarovalnica Triglav, Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba, Mobitel, Pozavarovalnica Triglav, KBM-Fineko in Aerodrom Ljubljana. Vseh sedem omenjenih družb bo brez glasovalnih pravic v Petrolu, vse dokler skupaj z Luko Koper, Novo Kreditno banko Maribor in DSU ne objavijo ponudbe za prevzem Petrola ali ne odtujijo delnic, tako da skupaj, ena ali več njih, ne bodo več presegale 25-odstotnega prevzemnega praga, lahko razberemo iz odločbe ATVP.

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 03. 2011 Stran: 24

Po Abanki Vipi je včeraj država ostala brez glasovalnih pravic tudi v nacionalnem trgovcu z naftnimi derivati Petrolu. Agencija za trg vrednostnih papirjev je namreč Kapitalski družbi, Slovenski odškodninski družbi, Skupini Triglav, Pozavarovalnici Sava, Skupini NKBM in Aerodromu Ljubljana vzela glasovalne pravice za njihov 29-odstotni delež v Petrolu. Poleg Abanke in Petrola ATVP zaradi suma kršitve zakona o prevzemih vodi postopek proti državnim družbam tudi v Krki, Telekomu, Savi, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana...

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 22. 03. 2011 Stran: 5

Kamna spotike: ali ima država glasovalne pravice, bo delavska direktorica poslušala delavce ali upravo?

Uprava Telekoma, ki jo vodi Ivica Kranjčevič, se lahko spre z zaposlenimi in z lastniki. Prvi namreč še niso potrdili odločitve o združevanju Telekoma in Mobitela, državni lastniki pa lahko na četrtkovi skupščini celo ostanejo brez glasovalnih pravic.

Kot piše Dnevnik, lahko uprava presodi, da obstaja podlaga za zamrznitev več kot 73 odstotkov državnih glasov. Skupščina bo sicer prav na zahtevo delničarjev Telekoma: odločanje o posebni revizijiposlov zahtevata Kad in Sod, odločanje o pooblastilih za nakup lastnih delnic pa zahteva 5,82 odstotka delničarjev, med katerimi so NLB, Zavarovalnica Triglav in Kad, kot so mediji že pisali.

»Uprava nasprotuje nakupu lastnih delnic Telekoma, tudi zaradi poslabšanja kapitalske ustreznosti in znižanjabonitet. Ne nasprotuje pa predlogu za imenovanje dodatnega revizorja,« pravijo na Telekomu.

ATVP še ne bo odločil o Telekomu

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 03. 2011 Stran: 20

Ljubljana - Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) je napaka, je prepričanih celo vedno več tistih, ki so še pred pol leta zagovarjali njeno ustanovitev. Osnovna cilja, da bo agencija pripomogla k dvigu standardov korporativnega upravljanja družb, ki so v solasti države, in da se bo povečala transparentnost državnega upravljanja podjetij, se oddaljujeta. Da je temu tako, gre zasluga predvsem vodstvu agencije, za katero nikakor ne moremo trditi, daje neodvisna in da odloča na podlagi strokovnih meril.

Vrsta slabih praks

Poskusi vmešavanja v pripravo letnih načrtov podjetij, še do danes nepojasnjena in na kodeksu upravljanja družb utemeljena razrešitev predsednika nadzornega sveta Holdinga Slovenskih elektrarn Jadranka Medaka, poskus preprečitve dokapitalizacije NKBM in ogrožanje dokapitalizacije NLB z zahtevo po revidiranju vseh slabih naložb bančnih skupin, več poskusov uzurpiranja odločevalskega procesa, ko gre za kadrovanje v nadzorne svete največjih državnih podjetij, pritiski na Kad in Sod za glasovanje na skupščinah... To je le nekaj potez, ki jih je v zadnjem času povleklo vodstvo AUKN. V ozadju njegovih odločitev poznavalci razmer nemalokrat vidijo najožje sedanje in nekdanje svetovalce ministra za finance Franceta Križaniča. AUKN pravzaprav postaja od države odtujen center moči, ki ga posamezne lobistične skupine poskušajo izrabiti za dosego svojih ciljev.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 03. 2011 Stran: 21

Ljubljana - Čeprav so največji izmed »malih« delničarjev Telekoma Slovenije, med katerimi so tudi Kapitalska družba (Kad), Zavarovalnica Triglav in NLB, za prihajajočo skupščino predlagali, naj uprava Telekoma začne z nakupi lastnih delnic, je precej možnosti, da bo predlog padel. Zakaj? Uprava, ki javno nasprotuje temu predlogu, lahko namreč državnemu bloku delničarjev prepreči glasovanje na skupščini.

Čeprav v postopku odvzema glasovalnih pravic, ki ga je proti državnim lastnikom Telekoma, tako kot v primeru Abanke, Zavarovalnice Triglav, Petrola, NKBM in drugih družb, sprožila Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), še ni bilo izdane odločbe, pa lahko uprava, ki jo vodi Ivica Kranjčevic, oceni, da vseeno obstaja podlaga za »zamrznitev« več kot 73 odstotkov državnih glasov. Takšno potezo bi lahko »legitimiralo« tudi četrtkovo stališče sveta ATVP v zvezi s predlogom avtentične razlage zakona o prevzemih, s katerim želi državni zbor državi pomagati v postopkih pred ATVP in ki je po naših informacijah odklonilen.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 03. 2011 Stran: 22

Ljubljana - Državo in družbe v večinski državni lasti utegne pred postopki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) rešiti kar državni zbor. Štirje koalicijski poslanci so namreč državnemu zboru poslali predlog za sprejem avtentične razlage zakona o prevzemih, ki bi državnim podjetjem vrnil glasovalne pravice v Abanki Vipi in jih hkrati rešil pred odvzemom glasovalnih pravic v Krki, Petrolu, NKBM, Savi, Zavarovalnici Triglav, Savi Re in Aerodromu Ljubljani.

Zakon o prevzemih trenutno dopušča, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag (zatečeno stanje), ni treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne povečajo niti za eno delnico. V nasprotnem primeru jim lahko ATVP vzame glasovalne pravice, dokler ne objavijo prevzemne ponudbe ali svojega deleža ne znižajo pod 25-odstotni prevzemni prag.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 09. 03. 2011 Stran: 3

OKOPI - Ali lahko v Sloveniji naredimo sploh še bolj sovražno okolje za hrvaškega trgovca? Da, lahko. Poglejte, kako.

Strategija obrambe Mercatorja je razdeljena na vsaj tri dele, smo izvedeli neuradno. Bistvo pa je, da se Agrokorju onemogočijo upravljavske pravice, tudi če prinese in vloži denar.

Danes se izteče rok za oddajo ponudb za 23,3 odstotka deleža Mercatorj a, ki ga prodajajo družbe iz skupine Pivovarne Laško. Do včeraj popoldne prodajalec ni dobil še nobene ponudbe, te pa morajo v Laško priti danes do poldneva. Viri blizu Laškega sicer dodajajo še, da končne odločitve o prodaji deleža v Mercatorju še niso sprejeli. Banke upnice, ki jim skupina Laško dolguje 450 milijonov evrov, pa Laškemu tudi še niso prižgale zelene luči za reprogram posojil, s čimer Mercatorja ne bi bilo treba prodati.

Agrokor menda ne bi ubijal biznisa

Ivica Todorič, alfa in ornega Agrokorja, po naših informacijah verjame, da se »iz Mercatorja da nekaj narediti«, vendar je treba pri prestrukturiranju uporabiti trše, in ne le kozmetične prijeme. Včeraj so v Agrokorju o ponudbi molčali kot grob, sliši pa se, da bodo ponudbo oddali. Nekaj presenečenj je lahko le pri ceni: ta morda ne bo tako visoka, kot se j e napovedovalo do zdaj . To pomeni, da bo mordanižjaod 195 evrov za delnico. Najvišja cena, ki jo lahko ponudi Agrokor - glede na razpoložljive finančne vire - je 230 evrov.

Agrokor ima omejena sredstva za prevzem Mercatorja, saj bo morebitni nakup izvedel z dolžniškim kapitalom. Iz krogov bank upnic se sliši, da bodo ponudbo zlahka zavrnili, če cena ne bo (dovolj) visoka. Prenizka cena bi bila tudi piarovski izgovor za vnovičen propad prodaje in ohranjanje nacionalnega interesa.

Minsko polje

Medij: Finance Avtorji: Todorovski Ilinka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 02. 03. 2011 Stran: 15

Natečaj za dokapitalizacijo banke, ki ima prisilno upravo, poteče jutri

Prisilna uprava Postbank BH Sarajevo, ki je v večinski lasti sklada zasebnega kapitala Poteza Adriatic Fund, išče vlagatelja za 6,6 milijona evrov vredno dokapitalizacijo banke.

Povabilo k sodelovanju na natečaju je prisilni upravitelj Stjepan Jovičič poslal tudi neposredno 13 domačim in tujim družbam, odziv pa naj bi bil po poročanju Dnevnega Avaza dober. Prijavila naj bi se tudi britanska finančna korporacija Greenhouse, ki je januarja sporočila, da se namerava širiti na Balkan in da bi bila od Poteze Adriatic Funda pripravljena odkupiti llinka Todorovski 57,2-odstotni delež v Postbank BH, in sicer za sedem do deset milijonov evrov.