Telekom Slovenije

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.

Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 05. 03. 2012 Stran: 4

Rekli so

Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS): "Ob nekaj vloženih tožbah, na primer proti Bošku Šrotu, Robertu Časarju, Andreju Lovšinu, aktualni razpravi o morebitni vložitvi tožbe zoper nekdanje vodstvo Telekoma Slovenije, je zanimivo, da zoper Igorja Bavčarja in nekdanje nadzornike Istrabenza tožbe niso bile vložene. Prej omenjeni postopki so na sodišču in razen nekaj obravnav epiloga ni bilo in bojimo se, ker se časovno stvari odmikajo, da epiloga niti ne bo ali bo celo zastaranje. Z vidika morebitne uvedbe pokojninskih računov, za kar si zlasti na Ljubljanski borzi prizadevajo že dobri dve leti, a se na zakonodajnem področju ni nič zgodilo, in povrnitve zaupanja vlagateljev v trg vrednostnih papirjev bi bilo dobro, da bi katera od teh zgodb dobila epilog v obliki odškodnine. Da bi tudi nadzornik, ki odgovarja s svojim premoženjem, za sprejete slabe odločitve odgovarjal s plačilom odškodnine družbi in njenim delničarjem. Le v tem primeru bi kasneje te položaje lahko zasedali ljudje, ki bi krepko premislili, kako nadzirajo investicijo, in ne zgolj razmišljali o višini nadzorniškega plačila."

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2012

Ljubljana - Od tisoč evrov, investiranih na vrhuncu borzne evforije, je delničarjem Intereurope, Luke Koper, Nove KBM, Aerodroma Ljubljana, Pivovarne Laško in Save ostalo manj kot sto evrov, delničarjem številnih holdingov le nekaj centov, medtem ko so zadnja štiri leta še najbolje prebrodili delničarji Cinkarne Celje, Krke in Mercatorja.

Zanimivo je, da gre za družbe, ki imajo že vrsto let stabilno upravo, njihovega poslovanja v času krize niso zaznamovali odpisi zgrešenih naložb, poleg tega so svojim delničarjem v zadnjih letih izplačale tudi za slovenski trg nadpovprečno visoke dividende.

Krka in Mercator sta poleg tega tudi edini pomembnejši družbi na Ljubljanski borzi, ki sta celotno obdobje finančno-gospodarske krize delničarjem vsako leto izplačali več dividend kot leto poprej, delež tujih investitorjev v njunem lastništvu pa je opazneje višji kot pri večini preostalih borznih družb. Izmed 17 analiziranih večjih borznih podjetij leta 2008 dividend ni izplačala edino Sava Re, medtem ko so skozi obdobje finančne krize dividende vsako leto izplačevali le v Krki, Mercatorju, Petrolu, Telekomu Slovenije, Aerodromu Ljubljana in Žitu.

Slabše le v Atenah

Od najvišjih vrednosti iz sredine leta 2007 so se tečaji na Ljubljanski borzi v povprečju znižali že za skoraj 80 odstotkov, kar je le nekoliko manj, kot znašajo izgube vlagateljev na atenski borzi. Da bi se tečaji na slovenskem trgu kapitala znova povzpeli na rekordne ravni, bi se morale delnice na Ljubljanski borzi v povprečju podražiti za kar 400 odstotkov, delničarjem Intereurope in Save pa bi pomagala šele rast, ki bi presegala 5000 odstotkov. Bistveno manj, okoli 140 odstotkov, bi za izenačitev z najvišjo doseženo borzno vrednostjo potrebovali delnici Cinkarne Celje in Krke, okoli 230 oziroma 280 odstotkov pa delnici Mercatorja in Iskre Avtoelektrike.

Medij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 18. 02. 2012 Stran: 9

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 02. 2012 Stran: 18

Ljubljana - Medtem ko je prva vlada Janeza Janše kadrovski cunami v gospodarstvu začela leta 2005 z menjavami nadzornih svetov na skupščinah največjih borznih družb, bi jo tokrat pri kadrovanju lahko upočasnili postopki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo še iz časov prve Janševe vlade vodi Damjan Žugelj. V prihodnjih tednih je namreč pričakovati nove odločbe, s katerimi bo agencija državi in državnim podjetjem odvda glasovalne pravice v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM.

Spomnimo, prevzemni zakon, sprejet leta 2006 v času vlade Janeza Janše, je državnim lastnikom dovoljeval, da jim v družbah, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag, ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, če svojega deleža ne bi povečali. Toda zaradi manjših delniških poslov Luke Koper in Nove KBM v letih 2006 in 2007, torej spet v času prve Janševe vlade, je ATVP (šele) v začetku lanskega leta državi in njenim podjetjem v devetih borznih družbah (poleg že omenjenih še v Petrolu) zamrznila glasovalne pravice, dokler ne objavijo prevzemne ponudbe ali svojega deleža ne znižajo pod 25-odstotni prevzemni prag. Da bi državo v sedanjih razmerah odrešil objave prevzemov ali prodaje pod prisilo, je državni zbor maja lani sprejel avtentično razlago zakona o prevzemih, s katero so poskušali ATVP onemogočiti, da bi državi odvzela glasovalne pravice. Potem ko je vrhovno sodišče maja lani ugodilo tožbi državnih lastnikov in jim vrnilo glasovalne pravice v Petrolu, je ATVP sprožila ustavni spor zaradi sprejema avtentične razlage zakona in s tem preprečila, da bi država lani glasovala na skupščinah preostalih podjetij. V začetku decembra lani so ustavni sodniki ocenili, da je bila avtentična razlaga prevzemne zakonodaje v nasprotju z ustavo.