Telekom Slovenije

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 02. 2012 Stran: 3

Prevzemna zakonodaja Glasovalne pravice negotove v devetih družbah - Povišanje prevzemnega praga na 33 odstotkov?

Ljubjana - Državni lastniki utegnejo ostati brez glasovalnih pravic v pomembnih podjetjih: Zavarovalnici Triglav, Novi Kreditni banki Maribor, Savi, Krki, Abanki, Petrolu, Savi Re, Aerodromu in Telekomu Slovenije. To vprašanje bo, kot kaže, ena prvih nalog nove vlade.

Vlada v odhajanju v pred kratkim sprejeti noveli zakona o prevzemih ni niti poskusila rešiti vprašanja kršenja prevzemne zakonodaje državnih lastnikov v omenjenih primerih, predlagani amandma strank PS in SD, ki naj bi to zadrego odpravil, je nova koalicija zavrnila. PS in SD sta namreč predlagali, da dvoodstotno preseganje prevzemnega praga ne bi nujno pomenilo kršenja prevzemne zakonodaje, če ne bi šlo za namen prevzema podjetja, o tem pa bi presojala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Greh državnih lastnikov v omenjenih devetih družbah sega v leto 2007. Takrat, torej za časa prejšnje Janševe vlade, so nekatera državna podjetja malenkostno povečala deleže v teh družbah. S tem pa izjema za preseganje prevzemnega praga, ki je veljala glede zatečenega deleža, ni več veljala. ATVP je lani od njih zaradi preseganja prevzemnega praga zahteval objavo prevzemne ponudbe ali zmanjšanje deleža pod 25 odstotkov in jim odvzel glasovalne pravice. Prejšnji državni zbor je zato naknadno sprejel avtentično razlago zakona o prevzemnih, po kateri država v tem primeru ni bila zavezana k prevzemu in je ohranila glasovalne pravice, vendar je ustavno sodišče to konec lanskega leta razveljavilo.

Glavni bodo zasebni lastniki

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 01. 2012 Stran: 9

BORZNI TEDEN

Iztekajoči se teden za Ljubljansko borzo ni bil slab (osrednji indeks SBI TOP se je pri vrednosti 588 točk okrepil za dober odstotek), največ vrednosti sta pridobili delnici Petrola in Telekoma Slovenije. Z novim dvigom cen naftnih derivatov se bodo okrepili prihodki (ne pa tiidi prodajne marže) Petrola, delnica največje slovenske energetske driižbe je v tem tednii s 164 poskočila na 171 evrov. Precejšnje rasti, s 67,6 na 72 evrov, je bila deležna tiidi Telekomova delnica, četudi naj bi bili izsledki posebne revizije za zadnjih pet let kazali na 21,44 milijona evrov oškodovanja. Analitiki so prepričani, da je to že bilo iipoštevano v predlanskih Telekomovih slabitvah ter v sami ceni delnice. 7. marca naj bi bila sklicana skiipščina delničarjev, takrat naj bi tiidi odločili, kako in proti komii iikrepati za nastalo oškodovanje.

Kljub lanski poletni stavki so bili lanski količinski in prihodkovni poslovni rezultati Luke Koper dobri. Lanskoletni ladijski pretovor se je s pretovorjenimi 17,05 milijona ton glede na predlani okrepil za ii odstotkov, s 134,43 milijona evrov so bili poslovni prihodki na medletni ravni višji za 13 odstotkov. Delnica Luke Koper je (tiidi zaradi nekoliko višjega tečaja Intereiirope, kjer je Liika skoraj četrtinska lastnica) ta teden s 7,4 švignila na 8 evrov. Delnica Intereiirope je v začetku tedna nadaljevala skokovito večstoodstotno rast na 1,32 evra za delnico, teden pa končala pri 0,67 evra.

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Svenšek Katja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 01. 2012 Stran: 21

Ljubljana - Elektrodistribucijska podjetja in Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo) so od včeraj očitno tudi uradno v vojni.

Njen končni cilj predstavlja za približno osem mi]ijonov evrov omrežnin za priključno moč, do katerih je upravičen Sodo, distribucije pa želijo, da pripade del tudi njim, in sicer za že zgrajeno omrežje, v katerega so v preteklosti vlagale same. Vse kaže, da so za zdaj glavno orožje v vojni mali delničarji, ki imajo v lasti petinske deleže v petih elektrodistribucijah. Ti so namreč prepričani, da jih bo država opehari]a tudi za do dva mi]ijona evrov na leto. A njihova ocena, da so kot delničarji upravičeni do dela j avnih daj atev, kar omrežnina je, odpira tudi vprašanje, ali lahko dejanski financerji gradnje in razvoja omrežja, torej porabniki električne energije, ki plačujejo omrežnino za prildjučno moč, od elektrodistribucij pričakujejo vračila vlaganj po zgledu Telekoma Slovenije.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 01. 2012 Stran: 9

Zakon o prevzemih Skupni odbor zavrnil amandmaje SD Prevzemi bi državo stali skupaj 4,7 milijarde evrov

Ljubljana - Usoda glasovalnih pravic državnih lastnikov v nekaterih pomembnih družbah tudi po včerajšnji obravnavi novele zakona o prevzemih ostaja negotova. Skupni odbor državnega zbora je namreč zavrnil amandmaje SD, ki bi omogočili državi ohranitev glasov.

Stranka SD je na obravnavi novele zakona, ki naj bi olajšala prestrukturiranje podjetij, predlagala dopolnila, po katerih dvoodstotno preseganje prevzemnega praga ne bi nujno pomenilo kršenje prevzemne zakonodaje, če ne bi šlo za namen prevzema podjetja. O tem bi presojala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

S tem dopolnilom je SD poskušala rešiti vprašanje glasovalnih pravic države v devetih podjetjih, med njimi v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Petrolu, Aerodoromu, Abanki. Nekateri povezani državni lastniki so lani za malenkost povečali deleže v teh družbah, zaradi česar izjema, ki je veljala glede zatečenega deleža, ni več veljala. ATVP je tako od njih zaradi preseganja prevzemnega praga zahteval objavo prevzemne ponudbe ali znižanje deleža pod 25 odstotkov in jim odvzel glasovalne pravice. Prejšnji državni zbor je zato sprejel avtentično razlago zakona o prevzemnih, po kateri država v tem primeru ni bila zavezana k prevzemu, vendar je ustavno sodišče to razveljavilo.

Medij: Moje finance Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 01. 2012 Stran: 5

SLOVENSKE DELNICE

Število imetnikov delnic v 14 največjih slovenskih borznih družbah se je lani ob precejšnjem upadu vrednosti delnic zmanjšalo za skoraj 18 tisoč, kar je za približno 4.500 več kot v letu 2010. Tako absolutno kot relativno seje največ delničarjev odločilo za umik iz lastništva Krke. Število delničarjev se je v teh delnicah zmanjšalo za skoraj 6.600 oziroma 8,3 odstotka, na 72.677. Podatek ne preseneča, saj so Krkine delnice med najbolj likvidnimi in jih je najlažje prodati, so pa tudi druge - takoj za NKBM - po številu delničarjev. Število delničarjev je sicer najmanj upadlo Istrabenzu (tako absolutno kot tudi relativno), predvsem zaradi velikega upada cene v prejšnjih letih in posledično majhnega števila lastništev malih delničarjev.

Se pa po drugi strani počasi, a vztrajno v večjih družbah povečuje lastništvo tujih vlagateljev, kažejo podatki klirinško-depotne družbe (KDD). Poleg NKBM, kjer je opazen visok skok lastništva tujih vlagateljev zaradi dokapitalizacije, so tuji vlagatelji najbolj povečali svoje lastništvo v delnicah Krke, Mercatorja ter Zavarovalnice Triglav. Po letu 2010, ko so tuji vlagatelji svoje lastništvo v Krki povečali za 3,3 odstotne točke, so ga tudi lani povečali za dobre tri odstotke, tako da zdaj dosega že 16,1 odstotka. Od konca leta 2008 so ga že podvojili. Na drugi strani so se tuji vlagatelji izogibali družb z največjimi težavami, kot sta Intereuropa in Sava. Ob tem je treba opozoriti, da navedeni deleži tujih imetnikov ne pomenijo nujno tujih vlagateljev, saj se lahko za bankami in podjetji, registriranimi v tujini, skrivajo tudi domači vlagatelji.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 01. 2012 Stran: 9

Predvideno je, da naj bi podjetja v pretežni državni lasti za letošnje dividende namenila med tretjino in polovico lani ustvarjenega čistega dobička. Enako velja tudi za elektra podjetja

 Kmalu se bodo pričele redne skupščine delničarjev, zato smo predstavnike Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) poprosili, da nam vnaprej predstavijo, kakšno dividendno politiko bodo zasledovali v podjetjih z {nejposrednim pretežnim državnim lastništvom. Kako bodo pri tem upoštevali aktualno gospodarsko krizo, dejstvo, v kateri dejavnosti posluje posamezno podjetje, in konkretne okoliščine pri določenih konkretnih podjetjih.

Mimogrede, predlani je imel Telekom Slovenije ob slabitvah nekaterih finančnih naložb celo okrog 200 milijonov evrov izgube, pa so v AUKN z nasprotnim predlogom celo dosegli dvig izplačila dividende. Takrat so to utemeljevali z dobrim tekočim lanskim poslovanjem, močnim finančnim položajem Telekoma ter da višje izplačilo dividende ne ogroža likvidnosti podjetja, odplačevanja njegovih obveznosti in izvedbe tekočih investicij. "Politika dividend je pomemben element korporativnega upravljanja, ki mu v agenciji posvečamo posebno pozornost. Optimalna politika dividend namreč uravnava ravnotežje med tekočimi dividendami in prihodnjo rastjo poslovanja podjetja ter maksimizira tržne vrednost enote lastniškega kapitala in s tem premoženje lastnikov podjetja. Osnovna pričakovana stopnja dividendnega donosa za vsako posamezno podjetje v portfelju agencije se bo določila ob upoštevanju kapitalske strukture, pričakovane stopnje donosnosti kapitala, na izračunu optimalnih povprečnih tehtanih stroškov kapitala in na drugih ekonomsko upravičenih dejavnikih," pojasnjuje mag. Mojca Mele, ki v AUKN skrbi za odnose z javnostmi.

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 06. 01. 2012 Stran: 1

Telekom Slovenije Bojan Dremelj: Nadzorni svet ni pripravljen priznati, daje nekdanja uprava delala dobro

Ljubljana - Nadzorni svet Telekoma Slovenije, ki ga vodi Tomaž Berginc, nikakor ni pripravljen priznati, da je nekdanja uprava Telekoma Slovenije, ki jo je vodil Bojan Dremelj, delala dobro, je v izjavi za javnost včeraj zapisal Dremelj.

Bojan Dremelj navaja, da je revizorska hiša Deloitte posebno revizijsko poročilo sredi decembra že predstavila nadzornikom. Ti so po Dremljevih navedbah »po svojem doslej že razpoznavnem in predvidljivem vzorcu od revizorjev takoj zahtevali, da revizijsko poročilo dopolnijo z izračunom vsaj hipotetične škode, če že dejanska ne obstaja«.

Ob odsotnosti predsednika uprave Telekoma Slovenije Ivice Kranjčeviča predsednik NS TS Tomaž Berginc Dremljeve izjave ni komentiral.

Medij: Žurnal24 Avtorji: J. Z. Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Tema dneva Datum: 28. 12. 2011 Stran: 3

Lekcija. Namen prevzemne zakonodaje ni v zaščiti državnih lastnikov, ki so ravnali v nasprotju z zakonom.

Prvi mož Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj je svoji kolegici Dagmar Komar iz agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) države poslal pravo lekcijo.

"Državni upravljalci premoženja ne razumejo dveh osnovnih načel prevzemne zakonodaje: načela enakopravne obravnave vseh delničarjev in načela zaščite malih delničarjev," ji je sporočil. "Namen pre odaje ni v zaščiti državnih lastnikov, ki so ravnali v nasprotju z zakonom. vzemne zakonodaje ni v retroaktivni zaščiti državnih lastnikov, ki so ravnali v nasprotju z zakonom, prav tako namen prevzemne zakonodaje ni preprečevanje nepopravljive škode državnemu premoženju," je še sporočil Komarjevi.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 28. 12. 2011 Stran: 19

Ljubljana - »Namen prevzemne zakonodaje ni v retroaktivni zaščiti državnih lastnikov, ki so ravnali v nasprotju z zakonom, prav tako namen prevzemne zakonodaje ni preprečevanje 'nepopravljive škode državnemu premoženju' in preprečevanje 'nepovratnega zmanjšanja' tega, četudi bi držalo, da se bo zaradi izgube glasovalnih pravic premoženje države res zmanjšalo,« so se na pobudo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN), Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe za spremembo zakona o prevzemih odzvali na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Kot smo že poročali, državi in državnim podjetjem znova grozi izguba glasovalnih pravic v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Petrolu, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM. Odvzem glasovalnih pravic državi in državnim podjetjem je znova postal aktualen v začetku meseca, ko so ustavni sodniki ocenili, da je bila avtentična razlaga prevzemne zakonodaje, s katero je država sredi letošnjega leta onemogočila, da bi ji ATVP vzela glasovalne pravice, v nasprotju z ustavo.

Po porazu države na ustavnem sodišču je direktor ATVP Damjan Žugelj že napovedal, da bodo odločitev o odvzemu glasovalnih pravic državi predvidoma sprejeli v roku treh mesecev oziroma do konca marca prihodnje leto.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 12. 2011 Stran: 9

Avtentična razlaga - Ustavno sodišče je razveljavilo določbe zakona o prevzemih

Ljubljana - Ustavno sodišče je razveljavilo avtentično razlago zakona o prevzemih, saj meni, da je zakonodajalec s takšno razlago spremenil zakon, kar je ustavnopravno nedopustno. To pomeni, da je država znova brez približno 38 odstotkov glasovalnih pravic v Abanki, ki jih je v začetku leta dala na led

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Kot je znano, je potreba po avtentični razlagi nastala po tem, ko je ATVP proti državnim lastnikom v nekaterih podjetjih začel postopke zaradi domnevnega kršenja prevzemne zakonodaje (Zavarovalnica Triglav, Krka, Telekom Slovenije in druga), v dveh primerih (Petrol in Abanka) pa državnim lastnikom celo odvzel glasovalne pravice.

»Z razsodbo je ustavno sodišče znova dokazalo, da politika kljub občasni veliki želji in vnemi ne more povoziti pravne stroke,« se je odzval prvi mož Društva MDS Rajko Stanković. V društvu se zavzemajo tudi za čimprejšnjo novelo zakona o prevzemih, zlasti v delu, ki se nanaša na višino spodnjega praga, pri kateri prevzemnik mora objaviti javno prevzemno ponudbo. Ta je zdaj določen pri 25 odstotkih lastništva, po mnenju MDS pa bi ga lahko dvignili na 33 odstotkov. Predlagajo tudi, naj se pri ATVP nemudoma vzpostavi register vseh opcijskih in terminskih pogodb v notarski obliki.