Telekom Slovenije

Medij: Delo Avtorji: N. G. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 16. 05. 2012 Stran: 2

Trg kapitala Kaj bo z družbami v državni lasti?

Ljubljana - Poslanci so včeraj brez glasu proti sprejeli novelo zakona o prevzemih, ki dviguje prevzemni prag s 25 na 33 odstotkov, s čimer želi vlada oživiti slovenski trg kapitala. Opozicijski poslanci pa so opozarjali, da novela ne rešuje države, ki ji zaradi prekoračitve prevzemnega praga grozi odvzem glasovalnih pravic v Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki, Aerodromu Ljubljana in NKBM. »To je že druga novela zakona o prevzemih, ki se ne dotika problematike družb v državni lasti, ki jim grozi odvzem glasovalnih pravic,« je rekel poslanec Pozitivne Slovenije Stanko Stepišnik. Po njegovem mnenju bi izguba glasovalnih pravic v (strateških) družbah lahko povzročila nepopravljivo škodo državnemu premoženju: »S tem bi pred prihajajočimi skupščinami družb povzročili, da bodo manjšinski lastniki obvladovali družbe z večinskim deležem države, tudi upravljavsko, torej bodo lahko zamenjali nadzorne svete in kasneje uprave družb.«

Medij: Finance Avtorji: Karel Lipnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2012

Od danes bo v bazi AJPES brezplačno dostopna večina lanskih bilanc, poslovnih izidov in letnih poročil; svetujemo, katerim postavkam namenite svojo pozornost.

Če se večina podjetnikov brez večjih težav prebije skozi izkaz poslovnega izida, pa se je vsaj v prejšnjih letih malokdo ustavil pri bilanci stanja. Toda ta nam pogosto veliko več pove o finančni stabilnosti podjetja. Svetujemo, kako je treba »brati« bilanco stanja.

Vnaprej opozarjamo, da naše razlage niso formalno strokovne, ampak so posplošene, da bi bile razumljive vsem bralcem. Pod drobnogled smo vzeli bilanco stanja iz letnega poročila skupine Helios , največjega slovenskega proizvajalca premazov , ki je v ponedeljek objavil letno poročilo.

Bilanca stanja sta dva ločena popisa. Prvi je popoln popis premoženja, s katerim podjetje oziroma skupina razpolaga. Seznam premoženja obsega vse od stolov in miz v pisarnah do delovnih strojev, stavb in patentnih pravic.

Drugi seznam je popis virov premoženja, ki nam pove, kako je podjetje to premoženje dobilo. Na tem seznamu so vplačila lastnikov in minuli nerazdeljeni ustvarjeni dobički družbe, ki skupaj sestavljajo lastniški kapital. Preostali del bilance virov premoženja so najeta posojila in poslovne obveznosti družbe. Skupni vrednosti na obeh seznamih morata biti enaki.
Poglejmo, kje se skriva največ nevarnosti, ko pregledujemo »zdravje« podjetja.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 04. 2012 Stran: 9

ATVP ukrepa Agencija uresničila napoved in kaznovala zaradi usklajenega delovanja državnih lastnikov

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je včeraj presenetila z ostrim ukrepanjem zoper kršitelje prevzemne zakonodaje; na samem začetku skupščinske sezone je državnim lastnikom Krke zaradi usklajenega delovanja in preseganja prevzemnega praga prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic.

Brez glasovalnih pravic v Krki so ostali Sod, Kad, Luka Koper, Zavarovalnica Triglav, KBM Fineko in Aerodrom Ljubljana; ti skupaj obvladujejo 27,4 odstotka Krke, ki je pred dnevi s svojo delnico začela kotirati na Varšavski borzi.

Odvzem glasovalnih pravic je najbolj oster ukrep, s katerim lahko agencija kaznuje delničarja, saj na skupščini ne more odločati o svojem premoženju (lahko pa vlaga nasprotne predloge). Pri tem ne gre pozabiti, da novomeška Krka ni edina družba, v kateri je glavni nadzornik kapitalskega trga zaradi suma kršitev iz leta 2007 začel postopek odvzema glasovalnih pravic.

V tem hipu ima ATVP odprte (ne pa še končane) postopke v devetih družbah; v Krki je že odločil, odprti pa ostajajo še v Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM.

To bi lahko pomenilo, da bo država v prihajajočih tednih ostala brez glasovalnih pravic v še kateri pomembni domači delniški družbi in da bodo o njihovi usodi odločali manjšinski delničarji.

Han: Zakon o prevzemih je treba spremeniti

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 13. 04. 2012 Stran: 15

V Ljubljani je bilo s Krko včeraj za milijon evrov poslov, v Varšavi z njo niso trgovali

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je vzela glasovalne pravice državnim lastnikom novomeške Krke. Gre za serijo postopkov odvzema glasovalnih pravic v družbah, ki ga je »zakuhal« broker Luke Koper.

Spomnimo, Luka Koper oziroma upravljavec njenih sredstev je kot portfeljsko naložbo kupil več delnic slovenskih podjetij, s tem pa je kršil zakon o prevzemih. Ta povezanim lastnikom (državi) prepoveduje dokupovanje delnic.

Lastnikov Žugljeva palica ne skrbi preveč

Tokrat je ATVP glasovalne pravice v Krki prepovedal uresničevati Sodu, Kadu, Luki Koper, Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana in KBM Fineku. Lastnikov, ki imajo okoli 27 odstotkov Krke, po naših informacijah Žugljeva odločba ne skrbi preveč. Oziroma kot pravi Tomaž Kuntarič s Soda (ta ima skoraj 15 odstotkov Krke): »Uporabili bomo ustreznapravna sredstva, torej bomo vložili tožbo na vrhovno sodišče, poleg tega pa je v pripravi sprememba zakonodaje.«

Na spremembo prevzemne zakonodaje računajo tudi v Luki Koper, kjer z Žugljevo odločbo uradno še niso seznanjeni. Nova prevzemna zakonodaja naj bi zvišala prevzemni prag.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 22. 03. 2012 Stran: 21

Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj je z včerajšnjo javno pobudo za zvišanje prevzemnega praga s trenutnih 25 odstotkov na 33,33 odstotka državi ponudil rešilno bilko, kako naj se izogne izgubi glasovalnih pravic v več pomembnih borznih družbah.

Žugljeva pobuda sicer časovno sovpada prav z aktualnimi postopki, ki jih ATVP trenutno vodi proti državi. Zaradi delniških poslov, ki sta jih Luka Koper in Nova KBM sklenili v letih 2006 in 2007, se pravi v času prve Janševe vlade, državi in z njo povezanim podjetjem namreč grozi, da bodo že v kratkem izgubile glasovalne pravice v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM, v Petrolu pa agencija ne more več sprožiti postopka.

Z zvišanjem prevzemnega praga bi se po ocenah pravnih strokovnjakov država avtomatično izognila izgubi glasovalnih pravic v Krki, Savi in Pozavarovalnici Savi, v Abanki Vipi bi morala državna podjetja prodati zgolj manjši paket delnic, v Aerodromu Ljubljana pa okoli pet odstotkov delnic z glasovalno pravico.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 19. 03. 2012 Stran: 4 Foto: Tit Košir

Kaže, da nadzomištvo, ki je vmesni člen med upravo in lastniki, pri nas ne deluje, kot bi moralo

Ob številnih domnevnih oškodovanjih v (pre)številnih slovenskih podjetjih - najbolj odmevna je bila nazadnje posebna revizija v Telekomu Slovenije, kjer naj bi bilo nastalo za 21,44 milijona evrov oškodovanja, ne pozabimo pa še vsaj na primere Istrabenza, Pivovarne Laško, SCT-ja, Vegrada, kranjske Save, NLB-ja, Nove KBM - se zastavlja vprašanje o odgovornosti nadzornikov, ki so ta podjetja nadzirali. So bili strokovno dovolj usposobljeni, jim je šlo zgolj za nadzorniška plačila in kakšne so bile morebitne sankcije za ne dovolj kvaliteten in usposobljen nadzor, ko so milijoni evrov spolzeli iz podjetij?

Mag. Irena Prijovič, generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije, o tem, ali je do zdaj kateri od nadzornikov za slabo nadziranje bodisi kazensko bodisi odškodninsko odgovarjal, pravi: "Kazenska odgovornost je med nadzorniki že imela sodni epilog. Izrečena jim je bila kazen skupaj s poslovodstvom. Sodne prakse na področju odškodninske odgovornosti pa skoraj ni, je pa kar nekaj odmevnih primerov še v teku. Znan mi je tudi manjši primer, ko je sodišče odločilo, da nadzorniki družbi povrnejo stroške, ki so jih neupravičeno naredili."

(Ne)sankcioniranje nespoštovanja zakonov

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 03. 2012 Stran: 9

Za izvedbo posebne revizije naj bi bili v Telekomu Slovenije odšteli 400 tisoč evrov, pravno mnenje naj bi jih bilo stalo bistveno manj. Nekdanja uprava Telekoma zanika očitana oškodovanja.

Četudi je včerajšnja skupščina Telekoma Slovenije, ki se je je udeležilo 78,95 odstotka delnic z glasovalno pravico, imela le dve vsebinski točki (seznanitev s poročilom posebne revizije družbe Deloitte in statutarne spremembe), je trajala skoraj poltretjo uro. Največ časa je delničarjem vzela razprava med nekdanjo upravo Telekoma pod vodstvom Bojana Dremlja in med predstavniki revizijske družbe Deloitte Revizija (Barbara Žibret Kralj, Yuri Sidorovich).

Revizorji bi morali pregledati več dokumentacije

Nekdanje vodstvo Telekoma je ugotavljalo, da sta bili izdelani dve reviziji z datumoma 7. december lani in 15. januar letos, revizorji pa, da je bila prva izdaja zgolj osnutek. Nadalje je Dremelj problematiziral, ker sta se s prvo izdajo seznanila sedanja uprava in nadzorni svet, ki sta delno tudi bila revidiranca, saj je bilo obdobje revizije med začetkom leta 2006 in 23. marcem 2011. Nekdanji prvi mož Telekoma, Bojan Dremelj, za revizijo, ki je ugotovila oškodovanje v višini 21,44 milijona evrov, izpostavlja težavo, ker naj bi bila temeljila na pomanjkljivi dokumentaciji, in ocenjuje, da niti od Telekomovih služb naj ne bi bili zahtevali dovolj podatkov. Po njegovem bi revizorji za plačilo 400 tisoč evrov morali pregledati več dokumentacije.