NLB

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Lucu Aleksander Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 02. 2016 Stran: 15

KALNO OZADJE BANČNIH POSLOV

Šefa NLB je bilo treba ustaviti, pri čemer seje zlizala celotna bančna in finančna srenja vseh političnih in ideoloških barv, kajti iz njihovih vrst jih je največ, ki so lastniki izničenih podrejenih delnic in obveznic ter so tudi nam hudo grozili, ko smo napovedali objavo seznama »podrejencev«

Ko je donedavni predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Janko Medja napovedal javno prodajo za okoli 800 milijonov slabih terjatev in skrival v rokavu tudi možnost, da se NLB pošlje v stečaj, če bi ustavno sodišče Slovenije (ki z odločitvami zvesto služi velikemu kapitalu in svojim političnim botrom) odločilo, da se razlaščenim lastnikom podrejenih delnic in obveznic vrne 600 milijonov, si je podpisal smrtno obsodbo. Stečaj bi pomenil, da bi podrejene delnice in obveznice za vedno postale odpadni papir.

Ples na Kajmanskih otokih

Danes se je v Luksemburgu odvila predstavitev mnenja generalnega pravobranilstva Sodišča EU, ki je med drugim izpostavilo, da Sporočilo o bančništvu držav članic ne zavezuje, hkrati pa je dejalo, da mora nacionalno sodišče, torej slovensko Ustavno sodišče, samo preveriti in odločiti ali je bil izbris skladen z nacionalno zakonodajo (beri Ustavo RS) in če je bilo uporabljeno načelo sorazmernosti delitve bremen.

Morebitna odločitev Ustavnega sodišča RS, ki bi razveljavila novelo določil Zakona o bančništvu (ZBan-1L) in s tem posledično tudi izbris imetnikov, ne bi imelo učinka 'nedovoljene državne pomoči', na kar se že ves čas sklicujejo tako Banka Slovenije kot Ministrstvo za finance in Vlada RS.

V Društvu MDS zato pozivamo slovensko Ustavno sodišče, Vlado RS, Ministrstvo za finance in Banko Slovenije, da v najkrajšem možnem času, po prejemu odločitve Sodišča EU (pričakuje se jo nekje v 2 mesecih), nemudoma vsebinsko odloči o zadevi, ki nosi oznako absolutno prednostno, a postopek traja že od decembra 2013!

Ljubljana in Luksemburg, 18. februar 2016

Spomnimo, odločitev je prizadela vsakega 4. državljana Republike Slovenije, bodisi kot imetnika obveznic, varčevalca pokojniskih skladov ali pa kot delničarja slovenskih bank. Denar za morebitno vračilo nastale škode je že vseskozi rezerviran, skladno s sporno novelo ZBan-1L v proračunu Banke Slovenije in ne bo prizadel davkoplačevalcev, saj mora nastalo škodo pokriti organ, ki je odločbe o izbrisu tudi izdal – 350.a člen ZBan-1L v povezavi z 223.a členom ZBan-1L.

Za ogled celotne odločitve Generalnega pravobranilstva Sodišča EU kliknite tukaj.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 02. 2016 Stran: 10

Pogovor z Ireno Prijovič Predčasne menjave v nadzornem svetu morajo biti dobro pojasnjene

Ljubljana - »Ce se hkrati zamenjajo predsednik in namestnik nadzornega sveta ter še predsednik uprave, je to pomembna informacija, zaradi katere se nam prižge rdeča luč na semaforju. Delničar oziroma upravljavec mora z ustrezno komunikacijo poskrbeti, da do takšnega vtisa ne pride,« o nedavnih kadrovskih rošadah v NLB pravi generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijovič.

Vse od zapletov s spornim kadrovanjem v Luki Koper ni bilo sprememb v organih upravljanja državnih družb, ki bi zelo razburjale različne javnosti in izrazito nakazovale vplive določenih interesnih skupin, zdaj pa seje to najprej zgodilo pri zamenjavi uprave SDH in nedavno še v NLB. Smo s tem spet naredili korak nazaj pri kadrovanju v državnih družbah?

Ta dopolnitev nadzornega sveta je bila načrtovana že dalj časa. SDH kot edini upravljavec ima vso odločevalsko diskrecijo za imenovanje nadzornikov. Po zakonu o gospodarskih družbah je predlagatelj sestave nadzorni svet, ki mora presoditi, kakšne profile potrebuje družba. Nadzorniki v to vložijo določen čas in včasih to pomeni tudi nekaj stroškov. In če tukaj ni sodelovanja med tistim, ki bo na koncu o tem glasoval, in nadzornim svetom, lahko v praksi pride do dvotirnosti. Ob dopolnitvah nadzornega sveta se vedno lahko odpre tudi celotna sestava in SDH se je odločil tudi za zamenjavo dveh obstoječih članov.

Medij: Delo Avtorji: Jenko Miha Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 03. 02. 2016 Stran: 3

Vrenje pred skupščino NLB SDH: Medjo lahko odpokliče le nadzorni svet, ne pa skupščina banke

Ljubljana - Z rekonstrukcijo NS NLB, ki jo bo po naših virih na skupščini banke predlagal SDH pod vodstvom Marka Jazbeca, prihaja šest novih imen, ki ostajajo skrivnost, obveščeni pa kot zanesljivega kandidata omenjajo Antona Ribnikarja, bančnika s pomembnimi izkušnjami in zvezami v NLB.

Miha Jenko Iz časov, ko je bila NLB še družba z razpršenimi delničarji, se Ribnikarja (po izobrazbi je pravnik, bil je tudi vrhovni državni tožilec) tako spomnimo, da je vodil skupščine delničarjev. V preteklosti je med drugim vodil tudi nadzorni svet Zavarovalnice Triglav - to funkcijo je prevzel oktobra 2011, po odstopu Boruta Jamnika, ki je takrat odšel v konkurenčno Modro zavarovalnico. Na vodilni položaj v črnogorski NLB Montenegro banki, članici skupine NLB, je bil imenovan junija 2011, v času, ko sta bila člana Jašovičeve uprave NLB tudi Marko Jazbec, sedanji predsednik uprave SDH in glavni akter kadrovskih sprememb v NLB m David Benedek, zdaj glavni izvršni direktor Triglava International, ki se v javnosti pojavlja kot možen kandidat za vrnitev v banko. Do leta 2010, ko ga je nasledil Jure Košir, je bil Ribnikar tudi dolgoletni predsednik odbora za alpsko smučanje na Smučarski zvezi Slovenije.

SDH zanika zamenjavo Medje na skupščini

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Po svetu Datum: 20. 01. 2016 Stran: 7

Medtem ko smo imeli Slo venci z reševanjem bank zgolj milijardne stroške, je Islandija svoje banke najprej pustila propasti in jih nato pod ržavila, sedaj pa snuje prodajo, od katere bo del dobička razdelila med državljane

Slovenski davkoplačevalci še danes plačujemo ceno drage (in pozne) sanacije našega bančnega sistema, v katerega smo zmetali 4,5 milijarde evrov. Pa od tega do danes nismo imeli kaj dosti, saj banke še zmeraj ne posojajo denarja, stisk varčevalnih ukrepov okoli denarnic pa še tudi ni povsem popustil. Povsem drugače so ravnali v Islandiji, kjer je država pri reševanju svojega gospodarstva ubrala bistveno bolj pravično pot - ki jo je v rekordnem času popeljala do okrevanja.

Ko je leta 2008 otoško državo zajela finančna kriza, se je zdelo, da ji ni pomoči; stanje je bilo neprimerno slabše kot v Sloveniji. Po sprostitvi bančnih pravil so se njene banke pričele zadolževati brez vsake mere - in se tako napihnile, da so postale neobvladljive, saj je njihova bilančna vsota devetkrat presegla znesek BDP celotne države. Ta tako ni imela prav nobene možnosti, da bi banke izvlekla iz težav, ko je udarila recesija; preprosto ni imela dovolj denarja. Zato je islandska vlada storila nekaj, ob čemer je finančnike in neoliberalne politike po vsem svetu oblil hladen pot: pustila je, da so banke preprosto propadle.

Vikingi ostanejo pokončni

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 17. 12. 2015 Stran: 3

SDH v letnem načrtu upravljanja naložb načrtuje vinkulacijo delnic NLB in Petrola.

In tako pljuva v lastno skledo. Podobno bi sicer morali storiti tudi pri Savi Re, Krki in Savi, a uprava Marka Jazbeca ocenjuje, da jim to ne bi uspelo.

Kaj je vinkulacija? Poenostavljeno povedano: če bi lastniki vinkuliranih delnic te želeli prodati naprej, bi kupci, ki že imajo deleže v neki družbi, potrebovali dovoljenje te družbe. Družba bi torej povedala, komu se delnice smejo prodati in komu ne.

Namen je, da država prepreči koncentracijo lastništva obeh družb. Natančneje: da obdrži upravljavski nadzor v družbah.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 12. 2015 Stran: 9

Letni načrt upravljanja Opozarjajo na nekatera neizvedljiva določila - Vlada je sprejela tudi merila zaposlovanje holdinga

Ljubljana - Slovenski državni holding (SDH) v letnem načrtu upravljanja naložb za prihodnje leto opozarja na neizvedljivost nekaterih določil strategije upravljanja državnih naložb, ki so se kot problematična izpostavljala že ob njenem sprejemanju.

SDH v letnem načrtu upravljanja naložb, ki smo ga pridobili, navaja, da bo pri razpolaganju z naložbami zasledoval najvišjo kupnino. Pri tem opozarja na težave glede zagotavljanja preprečevanja koncentracije lastništva - posamezni delež ne sme preseči državnega - v petih družbah. SDH namerava takšno določilo vnesti v statut NLB, kjer je država edina lastnica. Za Petrol predlaga določeno spremembo določila zakona o javnih financah, ki predvideva, da zasebni vlagatelj v družbi ne more preseči 25-odstotnega deleža brez soglasja vlade. Kasneje bi to uredil še v statutu družbe.

Omejitev je neuresničljiva

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 12. 2015 Stran: 5

Bančni konzorcij lastnikov, ki ga vodi NLB, je Trimo Trebnje prodal poljskemu skladu Innova. Pogajanja so včeraj potekala z Innovo in irskim tekmecem Trima, podjetjem Kingspan. Poljaki naj bi za Trimo ponudil več kot 50 milijonov evrov, plačilo pa naj bi bilo izvedeno najverjetneje v začetku prihodnjega leta, čez dober mesec ali dva. Banke so pred leti del Trimovega dolga konvertirale v kapital in tako razlastninile menedžersko ekipo, ki jo je več let vodila Tatjana Fink. Prodaja Trima bo tako že četrti primer vstopa poljskega kapitala v slovenska podjetja v zadnjem obdobju, če spomnimo na Gorenje Surovino in Adrio Airways Tehniko, januarja pa naj bi v Palomo vstopil poljski sklad Abris. Prodaji Trima tujemu lastniku nasprotujejo v vrstah delavcev, lokalne skupnosti, malih delničarjev in delu politike. Njihov argument je, da ima podjetje po kriznih letih znova dobre poslovne rezultate, novi lastnik pa po njihovem ne bo imel posluha za nekaj več kot 800 delavcev v skupini.

Medij: Svet24 Avtorji: STA,B.B. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 12. 2015 Stran: 9

»Prišla sta tudi predsednik sindikata SKEI Kovinoplastike Lož iz Loške doline in predsednik sindikata Akripola. Presenetljivo pa je bilo, da na srečanju, kljub napovedi v medijih, ni bil navzoč predsednik sindikata SKEI Trimo. Od občinskih svetnikov Občine Trebnje so bili navzoči le trije,« je udeležbo na shodu komentiral predsednik trebanjskega odbora DSD Gregor Kaplan.

»Po shodu je bilo tudi srečanje s predsednico sveta delavcev Trima in predsednikom sindikata Akripola. Prav svet delavcev bo imel v prihodnjih dneh ključno vlogo pri reševanju nastalih razmerje dejal Kaplan.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 12. 2015 Stran: 7

Prodaja Po nekaterih informacijah bo v ponedeljek dražba za trebanjsko družbo

Ljubljana - Ponudbi za nakup trebanjskega Trima, za katerega se potegujeta poljski finančni sklad Innova in irski konkurent Kingspan, sta precej izenačeni, pravijo bolje obveščeni. Ker so banke menda razdeljene med ponudbi obeh kupcev, so se prodajalci odločili za dražbo, slišati je, da je ta zelo blizu.

Po nekaterih, za zdaj še neuradnih in nepotrjenih informacijah je dražba za Trimo načrtovana za ponedeljek, česar pa nam pri prodajnem agentu Trima Novi Ljubljanski banki (NLB) včeraj ni uspelo preveriti. Tudi drugi akterji in prodajalci (povečini so to banke, saj je Trimo v 90-odstotni lasti bank) so se zavili v molk, neimenovani vir, ki je neposredno vpleten v postopek prodaje Trima, pa pravi, da so možnosti, da bo dražba že v ponedeljek, kar velike. »Pravno smo se izpogajali, zdaj je vprašanje le še cena.«