NLB

Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 26. sep.. 2016

Banka Slovenije gre daleč v varovanju svoje nedotakljivosti. Vložila je na primer tožbo proti državi »zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine«. Guverner Boštjan Jazbec je namreč ocenil, da država, ki jo zastopa ljubljansko okrožno sodišče, oziroma parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje odgovornost nosilcev javnih funkcij v postopku sanacije bank, ne sme imeti vpogleda v zasežene zapisnike njegovega ožjega kolegija.

Drugi primer, ki napeljuje k pomisleku o izgubi kompasa na Slovenski 35, je buren odziv in iskanje zavetja pri prvem človeku Evropske centralne banke (ECB), ko so v prostore Banke Slovenije poleti prikorakali kriminalisti. Preiskava je povezana z izbrisom podrejenih obveznic. Nacionalni preiskovalni urad preiskuje sum kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo uradnega položaja ali pravic pri osebah, ki so vodile postopke ugotavljanja domnevno negativnega kapitala v eni od bank in neupravičeno izrekle izredni ukrep izbrisa podrejenih obveznic.

Banka Slovenije se otepa tudi pregleda računskega sodišča, ki bi ga nedvomno zanimala pravilnost porabe skoraj 800.000 evrov, kolikor je stala aktualna obnova avle našega nedotakljivega hrama monetarne modrosti.

Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 26. sep.. 2016

Ekonomist Veljko Bole je izračunal, da je bila sanacija bank leta 2013 pretirana, neupravičena tako na mikro- kot na makroekonomski ravni. Napaka, ki smo jo po nepotrebnem plačali davkoplačevalci, je težka več milijard evrov. Samo v primeru NLB in NKBM je bila ocena kapitalskega primanjkljaja skupno precenjena za poldrugo milijardo evrov.

Študija res obstaja. A tudi če bi ga tisti, ki so jo naročili, odvezali molčečnosti, je ne bo komentiral, je odločen ekonomist Veljko Bole.

Po naših informacijah je Bole v študiji o sanaciji bank leta 2013 na temelju različnih predpostavk in ob upoštevanju dejanskih makroekonomskih gibanj izračunal, da je bila luknja samo pri dveh največjih bankah močno precenjena, napaka pa naj bi znašala okoli poldrugo milijardo evrov. Sanacija bank, ki je temeljila na izračunu kapitalskega primanjkljaja v obremenitvenih testih, je bila torej predraga, vložek davkoplačevalcev v banke pa močno pretiran. Boletovi izračuni so bili v teh dneh predstavljeni ozkemu krogu izbranih oseb.

Rok za vložitev tožbe do konca leta

Boletov matematični izračun je sicer nadaljevanje enega od dveh strokovnih mnenj, izdelanih za potrebe odškodninske tožbe, ki so jo proti Banki Slovenije in saniranim bankam napovedali v pozavarovalnici Sava Re zaradi oškodovanja, ki so ga utrpeli ob izrednih ukrepih ob sanaciji bank in posledičnem izbrisu. »Družba v zvezi z zadevo vodi postopke, s katerimi želi zavarovati svoje interese, s ciljem pridobitve pravice do pravnega varstva. Glede na to, da se v kratkem pričakuje odločitev ustavnega sodišča, ki je zadevo začelo ponovno obravnavati pred dnevi, in bo ta odločitev (ustavnih sodnikov, ki bo predvidoma znana konec letošnjega ali začetek prihodnjega leta, op. p.) pomembno vplivala na naše nadaljnje aktivnosti, v tej fazi postopkov ne moremo komentirati,« pravijo v pozavarovalnici.

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Peter Žerjavič, Damjan Viršek Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 20. jul.. 2016 Stran: 3

Grenka sanacija Formalno velja, da razlastitev v bankah ni (bila) proti pravilom, ni pa popolnoma jasno, ali je bil to upravičen in sorazmeren ukrep

Bruselj, Ljubljana - Odločitev Sodišča EU je le korak na poti do dokončne odločitve, ali je bil izbris delničarjev in podrejenih upnikov saniranih bank ustaven ali ne. Predvsem je presodilo, da je sporočilo evropske komisije o državnih pomočeh v bančnem sektorju iz avgusta 2013 veljavno in da porazdelitev bremen med delničarji in podrejenimi upniki za odobritev državne pomoči bankam ne krši prava EU.

Takega stališča v sporu zaradi razvrednotenih podrejenih obveznic in delnic NLB, NKBM, Abanke Vipe, Probanke in Factor banke so se razveselili predvsem v Banki Slovenije in na ministrstvu za finance.

»Leta 2013 so slovenske banke na podlagi obremenitvenih testov, ki so jih izvedle neodvisne zunanje institucije, izkazale kapitalski primanjkljaj v skupni višini 4,78 milijarde evrov. Republika Slovenija se je v tedanjih okoliščinah sistemske bančne krize znašla pred odločitvijo, ali dovoliti stečaj nekaterih sistemsko pomembnih bank in s tem ogroziti stabilnost finančnega sistema ali pa izvesti dokapitalizacijo bank ob upoštevanju pravil evropske komisije. Pristojne državne institucije so se odločile za zadnjo pot. Pred izvedbo dokapitalizacije je bilo treba spremeniti zakon, ki ureja bančništvo, s čimer je bila določena pravna podlaga za prispevek delničarjev in imetnikov podrejenih instrumentov k pokritju izgub bank,« je včeraj ministrstvo za finance zapisalo v izjavi za javnost.

Sodbo Sodišča EU je podprla tudi Alenka Bratušek, predsednica vlade v času odločitev za sanacijo bank: »Če podrejenih upnikov ne bi izbrisali, državna pomoč ne bi bila omejena na najmanjšo potrebno. S tem bi tvegali, da bi jo evropska komisija razglasila za nezdružljivo z notranjim trgom,« je povedala.

Porazdelitev bremen je nujna

Medij: Dnevnik (Naslovna stran) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sre, 20. jul.. 2016 Stran: 1

FINANCE / SANACIJA BANČNEGA SISTEMA 

Včeraj je sodišče Evropske unije sporočilo: izbris delničarjev in lastnikov obveznic je bil skladen z evropskim pravnim redom. Če tega Slovenija ob sanaciji bank v letu 2013 ne bi storila, bi tvegala rdečo luč ali tožbo Bruslja. Ostaja pa vprašanje, ali so bili slovenski "podrejenci" porezani bolj, kot je bilo treba za stabilnost bank. 

Z včerajšnjo težko pričakovano sodbo sodišča Evropske unije o načinu sanacije slovenskega bančnega sistema, pri kateri je država razlastninila delničarje in lastnike podrejenih obveznic bank, so zadovoljne vse strani. Sodba, s katero so luksemburški sodniki dejansko odgovarjali na vprašanja slovenskih ustavnih sodnikov, je na prvi pogled bolj v prid državi in bankam ter manj izbrisanim obvezničarjem. A sodišče v Luksemburgu je razlagalo evropsko pravo in s tem dejansko (u)branilo evropski način reševanja bank, medtem ko bo ukrepe v slovenskih bankah z vidika slovenske ustave presojalo tukajšnje ustavno sodišče. 

Država bi lahko tvegala, sporočilo ni zavezujoče... 

Sodišče Evropske Unije je danes objavilo Sodbo, vezano na izbrise delničarjev in obvezničarjev slovenskih bank, decembra 2013 (NLB, Nova KBM, Abanka, Probanka, Factor banka) in nato še decembra 2014 (Banka Celje). Sodba Sodišča EU pričakovano v celoti sledi ugotovitvam generalnega pravobranilca Nilsa Wahla z dne 18. februar 2016. Za ogled celotne sodbe Sodišča EU kliknite tukaj.

Ljubljana, 19. julij 2016

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1, z dne 19.07.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Za poslušanje Studia ob 17h na prvem programu Radia Slovenije kliknite na sliko ali tukaj.

Ključni poudarki razsodbe Senata Sodišča EU:

• Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za države članice nima zavezujočega učinka, 
• pri odobritvi državnih pomoči bankam je bilo potrebno upoštevati načelo porazdelitve bremen med delničarji in imetniki podrejenih instrumentov 
• pri odobritvi državnih pomoči bankam mora Komisija preverjati tudi posebne izredne okoliščine, če jih država članica uveljavlja
• sprejeti ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke.

 
Sodišče EU je torej potrdilo stališče generalnega pravobranilca, da Sporočilo Evropske Komisije ne mora imeti zavezujočega učinka za države članice, na kar se je sklicevala tako takratna Vlada RS kot Banka Slovenije. Dejstvo je, da niti Banka Slovenije niti Vlada RS nista Komisiji predlagali upoštevanja posebnih izrednih okoliščin ter ji predlagala drugačnega načina reševanja bančnega sistema, ki bi vključeval drugačno porazdelitev bremen med delničarji in imetniki podrejenega kapitala!
 
Sodišče EU je tudi jasno, da ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo primanjkljaja banke. Več kot jasno je, da so banke še danes (skoraj tri leta po izbrisih) prekapitalizirane, zato so bili ukrepi vidno pretirani, kar je seveda povezano tudi z uporabljenimi scenariji ter načinom vrednotenja kapitala bank, ki je bilo opravljeno brez kakršnihkoli veljavnih računovodskih standardov.

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Peter Žerjavič, Maja Grgič, (B.K.), Nejc Gole Teme: Mali delničarji , Rajko Stanković Datum: Pet, 08. jul.. 2016 Stran: 3

Preiskava Banke Slovenije Evropska komisija bi lahko tožila Slovenijo - »Sprenevedanje gospoda Draghija«

Ljubljana, Berlin - Banka Slovenije in njeni uslužbenci nimajo nobenih privilegijev pri izvajanju hišnih preiskav v predkazenskem postopku, so se v policiji odzvali na pismo predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija, kije ostro obsodil ravnanje slovenskih organov.

Mario Draghi je v sredo, ko so potekale policijske preiskave v Banki Slovenije pa tudi v NLB ter revizijskih družbah Deloitte in Ernst & Young, poslal uradni protest generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju, da so slovenski organi iz notranje mreže Banke Slovenije in računalniške strojne opreme, ki so jo uporabljali guverner Boštjan Jazbec, nekdanji viceguverner Janez Fabijan in nekateri drugi uslužbenci nezakonito zasegli informacije ECB.

Hkrati je pozval predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, naj posreduje. V obeh pismih je Draghi zapisal, da bodo skladno s slovensko zakonodajo raziskali možne primerne pravne ukrepe, ker so podatki ECB zaščiteni z zakonodajo EU, ki ECB daje posebno imuniteto.

Kaj to pomeni? ECB sama ne more narediti nič, ampak lahko o sumih kršitev obvesti evropsko komisijo. Če bo ta sumila, daje Slovenija kršila pravo EU, bo sprožila postopek po 258. členu pogodbe o delovanju Evropske unije, je pojasnil dekan fakultete za državne in evropske študije Matej Avbelj. »V praksi bo evropska komisija po diplomatski poti Ljubljano pozvala k pojasnilom. Če bi tudi po slovenskih odgovorih evropska komisija vztrajala, da gre za kršitev, bi Slovenijo lahko tožila pred sodiščem Evropske unije,« je dodal. V Sloveniji bi se lahko izpodbijala dejanja policije in tožilstva.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Darja Kocbek, (D.R.), (I.F.) Teme: Mali delničarji , Rajko Stanković Datum: Pet, 08. jul.. 2016 Stran: 2

"Uradno protestiram proti nezakonitemu zasegu informacij ECB in pozivam oblasti v Sloveniji, naj to kršitev odpravijo," piše Draghi.

Boštjan Jazbec je februarja lani potrdil, da je Evropska komisija zahtevala izbris delnic in podrejenih obveznic na podlagi pravil EU o državnih pomočeh, ki so začela veljati 1. avgusta 2013, torej še preden je bila direktiva, ki to ureja, sprejeta.

Po dostopnih podatkih policija v nobeni drugi državi v EU do zdaj ni opravljala hišnih preiskav v centralni banki, je pa novembra lani preiskala prostore centralne banke v Argentini.

Česa se bojijo v Evropski centralni banki?

ECB bo zaradi kriminalistične preiskave v Banki Slovenije preučila možnosti za pravne ukrepe, ki jih ima na volio v skladu s slovensko zakonodajo

Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je Sloveniji zaradi kriminalistične preiskave v Banki Slovenije in zasega zaupnih informacij ECB zagrozil s pravnimi ukrepi. Protestni pismi je poslal predsedniku Evropske komisije Jeanu-Claudu Junckerju in generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju. V obeh je napisal, da ga je o preiskavi obvestil guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. "Uradno protestiram proti nezakonitemu zasegu informacij ECB in pozivam oblasti v Sloveniji, naj to kršitev odpravijo," piše Draghi.

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Eva Panjan Teme: Mali delničarji , Rajko Stanković Datum: Čet, 07. jul.. 2016 Stran: 3

KRONIKA / PREISKAVA 

V Banki Slovenije so že včeraj potrdili, da zoper nekatere njihove zaposlene poteka preiskava v predkazenskem postopku, a da zaradi interesa preiskave podrobnejših informacij ne morejo posredovati. Tudi iz Deloitta in NLB so sporočili, da so jih včeraj obiskali preiskovalci NPU, vendar po njihovih zagotovilih nihče izmed njihovih zaposlenih ni osumljenec v zadevi, zato postopka ne komentirajo. Ni pa izključeno, da se bo preiskava razširila tudi na koga od njih. 

Epilog sage o izbrisanih obveznicah? 

Milijardna sanacija bank je pred tremi leti temeljila na noveli zakona o bančništvu, nanj pa se je pri izbrisu podrejenih obveznic sklicevala tudi Banka Slovenije. 

Ovadbo je na specializirano državno tožilstvo že sredi septembra 2014 vložilo Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD); takrat so ovadili pet članov uprave NLB zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. 

Spomnimo: NLB je v bilanci 30. septembra 2013 uradno izkazala pozitiven kapital v višini 835 milijonov evrov, Banka Slovenije pa je na isti dan ugotovila negativen kapital v višini minus 318 milijonov evrov. Na podlagi tega je centralna banka izbrisala vse delnice in podrejene obveznice NLB. Tudi mali delničarji in državni svet so vložili zahtevo za presojo ustavnosti teh ukrepov, ustavno sodišče pa trenutno čaka še na mnenje sodišča EU, ki naj bi bilo znano 19. julija. 

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič, Nejc Gole Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 07. jul.. 2016 Stran: 3

Preiskava sanacije NLB Razlaščenci pričakujejo nove podatke o odločbah

Ljubljana - Mali delničarji so ovadbe proti vodstvu Banke Slovenije in NLB vložili zaradi domnevno spornega izbrisa podrejenih obveznic. Banka Slovenije je očitke o nepravilnostih pri bančni sanaciji že večkrat zanikala.

V Banki Slovenije so potrdili, daje potekala preiskava v predkazenskem postopku proti nekaterim njihovim zaposlenim, podrobnosti pa niso razkrili. V NLB so dejali, da nihče izmed nekdanjih in sedanjih zaposlenih v banki ni osumljen storitve kaznivega dejanja. NPU je potrkal tudi na vrata revizorskih hiš EY (nekdanji Ernst & Young) in Deloitte, ki sta pregledovali kakovost sredstev bank. Da so bili kriminalisti pri njih in zasegli dokumentacijo, so potrdili tudi v Deloittu: »Družba Deloitte ni osumljenec v omenjeni zadevi, prav tako nihče od njenih zaposlenih.«

Ovadbe proti vodstvu Banke Slovenije je vložilo Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) zaradi domnevno spornega izbrisa delničarjev in imetnikov podrejenih obveznosti v bankah. VZMD je vložilo ovadbo tudi proti NLB in njeni upravi, ki jo je takrat vodil Janko Medja. Zgolj NLB, ne pa tudi vodstev NKBM in Abanke, menda zato, ker je bilo v primeru NLB za to dovolj dokazov.