Policija, tožilci in mali delničarji proti Super Mariu

NatisniNatisni

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Peter Žerjavič, Maja Grgič, (B.K.), Nejc Gole Teme: Mali delničarji , Rajko Stanković Datum: Pet, 08. jul.. 2016 Stran: 3

Preiskava Banke Slovenije Evropska komisija bi lahko tožila Slovenijo - »Sprenevedanje gospoda Draghija«

Ljubljana, Berlin - Banka Slovenije in njeni uslužbenci nimajo nobenih privilegijev pri izvajanju hišnih preiskav v predkazenskem postopku, so se v policiji odzvali na pismo predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija, kije ostro obsodil ravnanje slovenskih organov.


Mario Draghi je v sredo, ko so potekale policijske preiskave v Banki Slovenije pa tudi v NLB ter revizijskih družbah Deloitte in Ernst & Young, poslal uradni protest generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju, da so slovenski organi iz notranje mreže Banke Slovenije in računalniške strojne opreme, ki so jo uporabljali guverner Boštjan Jazbec, nekdanji viceguverner Janez Fabijan in nekateri drugi uslužbenci nezakonito zasegli informacije ECB.

Hkrati je pozval predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, naj posreduje. V obeh pismih je Draghi zapisal, da bodo skladno s slovensko zakonodajo raziskali možne primerne pravne ukrepe, ker so podatki ECB zaščiteni z zakonodajo EU, ki ECB daje posebno imuniteto.

Kaj to pomeni? ECB sama ne more narediti nič, ampak lahko o sumih kršitev obvesti evropsko komisijo. Če bo ta sumila, daje Slovenija kršila pravo EU, bo sprožila postopek po 258. členu pogodbe o delovanju Evropske unije, je pojasnil dekan fakultete za državne in evropske študije Matej Avbelj. »V praksi bo evropska komisija po diplomatski poti Ljubljano pozvala k pojasnilom. Če bi tudi po slovenskih odgovorih evropska komisija vztrajala, da gre za kršitev, bi Slovenijo lahko tožila pred sodiščem Evropske unije,« je dodal. V Sloveniji bi se lahko izpodbijala dejanja policije in tožilstva.

Vir, ki je seznanjen z zadevo, a vztraja pri anonimnosti, je posredovanje ECB označil za »nenavadno«. V primerih konfliktov so iz frankfurtske centrale ECB seveda že pošiljali pisma, a takšnih primerov ni veliko. Pravzaprav dobro poučeni navajajo enega samega: konec maja so iz Frankfurta podobno posredovali zaradi Cipra.

Policija: Banka Slovenije je slovenska ustanova

Vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan je pojasnil, da se je guverner Boštjan Jazbec prek svojega pooblaščenca na imuniteto skliceval že ob prihodu policistov na centralno banko. Preiskovalna sodnica mu ni ugodila in je dovolila, da se hišna preiskava opravi - ta se je zato začela šele ob 14. uri. »Če bi Banka Slovenije izročila vso potrebno dokumentacijo in pojasnila dejstva že v preteklosti, hišne preiskave ne bi bilo,« je še poudaril.

Iz policije so sporočili, da Banke Slovenije ne ščiti noben poseben privilegij pred izvajanjem hišnih preiskav v predkazenskem postopku, enako pa velja tudi za njene uslužbence. »Pri omenjenih preiskovanih ravnanjih osumljenci niso nastopali v imenu Unije, ampak kot uslužbenci oziroma funkcionarji slovenske institucije,« so poudarili. Pojasnili so, da imajo tudi uradniki Evropske unije po protokolu o privilegijih in imunitetah v Evropski uniji za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti EU, imuniteto le pred sodnimi postopki. Kar pa predkazenski postopek še ni. Tudi Fišer je dejal, daje bila hišna preiskava po njemu dostopnih podatkih opravljena skladno z odredbo.

Mali delničarji bi ovadili Draghija

Odvetnik malih delničarjev, ki so ovadili vodstvo Banke Slovenije in NLB, Miha Kunič pravi, da ga je odziv ECB presenetil. »Če je bil postopek Banke Slovenije tako zakonit in transparenten, bi pričakoval, da bi podprli zakonita prizadevanja naših organov, da to zadevo razčistijo,« je dejal. Dodal je, da imata NPU in specializirano državno tožilstvo vsa znanja, kako ravnati s tajnimi dokumenti, zato so ti po njegovem mnenju v varnih rokah.

Odzvali so se tudi v Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS), kjer bodo proučili možnost kazenskega pregona Maria Draghija. »Prvovrstno sprenevedanje gospoda Draghija je žalostno za funkcijo, ki jo zaseda, saj bi prav predsednik ECB moral prvi podpreti slovenske organe pregona in sodno vejo oblasti, da se v najkrajšem možnem času razčisti vse pomisleke in dvome, ki so se v zadnjih dveh letih in pol pojavili v javnosti,« so sporočili iz MDS, ki ga vodi Rajko Stankovič.

Na finančnem ministrstvu se niso želeli odpre deliti do kriminalističnih preiskav. Ponovno pa so poudarili, da je bila sanacija bank izvedena na podlagi veljavne zakonodaje, v postopku pa sta sodelovali tudi Evropska centralna banka in evropska komisija. Na ustavnem sodišči, ki naj bi o ustavnosti zakona o bančništvu in s tem izbrisa odločilo predvidoma jeseni, so nam potrdili, da kriminalistična preiskava domnevne zlorabe položaja pri izbrisih podrejenih obveznic ne bo vplivala na njihovo delo.

BRUSELJ ČAKA IN SPREMLJA

Bruselj - V evropski komisiji so bili o preiskavi v Banki Slovenije in pismu predsednika ECB Maria Draghija redkobesedni. Potrdili so, da so prejeli pismo in da čakajo na rezultate preiskave. Zadevo bodo spremljali, a po besedah glasnika evropske komisije je še prezgodaj, da bi to lahko komentirali. Evropska komisija je sicer imela osrednjo vlogo med sanacijo slovenskih bank. Kot je podpredsednik evropske komisije, pristojen za evro, Valdis Dombrovskis lani marca zapisal v pismu premieru Miru Cerarju, so bili ukrepi Banke Slovenije, se zlasti glede izbrisa podrejenih obveznic, nujni za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo EU in pravili o državni pomoči. Logika pravil, ki so začela veljati 1. avgusta 2013, je bila, da bi morali reševanja bank čim bolj pošteno razdeliti, zmanjšati stroške za davkoplačevalce na minimum in omejiti moralni hazard, ki ga lahko povzroči državna pomoč bankam. Pogoj za odobritev vsake državne pomoči bankam je udeležba lastnikov in podrejenih upnikov po načelu »bail-in«. Takšna praksa je bila pred objavo pravil že uveljavljena v vec članicah, denimo na Cipru. Tudi izbris lastnikov in podrejenih upnikov kot pogoj za odobritev državnih injekcij slovenskim bankam je temeljil na pravilu EU. V skladu z njim »morajo lastniki hibridnega kapitala in podrejenega dolga prispevati k zmanjšanju kapitalskega primanjkljaja v maksimalnem obsegu«. Ko je Bruselj decembra 2013 odobril državno pomoč, je ocenil, da bo izbris zagotovil »primeren prispevek banke in njenih lastnikov k prestrukturiranju«. Tudi v bančni uniji je pravilo »bail-in« trdno zasidrano.


Rajko Stanković, Društvo MDS: Predsednik ECB ob očitnih nepravilnostih, katerih utemeljenost je pripoznalo tudi sodišče, ki je odredilo hišne preiskave, želi neposredno posegati v neodvisnost slovenskih organov pregona in sodišč. Njegova dejanja so nedopustna in pričakujemo tudi ostre povratne odzive slovenskih organov. Proučili bomo možnost kazenskega pregona gospoda Draghija, saj očitno meni, daje ECB nedotakljiva institucija in da presega suverenost države članice EU.


Matej Avbelj, pravnik: Neodvisnost centralne banke je v tem, da izvršna in večinska politika v parlamentu ne vplivata na njene pristojnosti. Slovenska centralna banka pa nima imunitete, če bi se ugotovilo, da so njeni uslužbenci storili kaznivo dejanje. Ni namen neodvisnosti to, daje nekdo prost pregona v primeru suma storitve kaznivega dejanja.


 

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.