NLB

Po več kot treh (3) letih sprenevedanj in zavajanj na vseh ravneh oblasti znotraj Republike Slovenije ter tudi v širšem prostoru Evropske unije (EU), predvsem pa na Banki Slovenije, vendarle na dan prihajajo dokazi, kako je Banka Slovenije narekovala bankam katere terjatve se prenašajo na DUTB. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozivamo guvernerja Banke Slovenije, dr. Boštjana Jazbeca, naj nemudoma odstopi s svoje funkcije in s tem prihrani vsaj kanček ugleda, ki naj bi ga imela Banka Slovenije.

V ta namen zainteresirano javnost vabimo tudi na 

TISKOVNO KONFERENCO Društva MDS,

ki bo potekala v SREDO, 01. februarja 2017

ob 11.00 uri,

na sedežu Društva MDS, Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana.

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija z dne 31.01.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija z dne 31.01.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

Guverner Banke Slovenije izjavi, da seznamov za prenos ni sestavila Banka Slovenije

01.12.2016 (med 9.35 in 9.40 uro) je guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec na 39. seji Komisije za nadzor javnih financ v okviru prenašanja terjatev iz NLB na DUTB med drugim izjavil: »/.../ Banka Slovenije ni sestavila seznamov za prenos. /.../« in nato še enkrat ponovil: »/.../ Vloga Banke Slovenije pri sestavi seznama je bila torej zgolj podporna. /.../« ter: »/.../ Naj poudarim, da Banka Slovenije ni določila prenosnih vrednosti, /.../«

Celoten magnetogram seje in izvajanja dr. Jazbeca si lahko ogledate tukaj.

Računsko sodišče ugotovilo, da je sezname kreirala ravno Banka Slovenije in je to očitno bilo potrebno počrniti

Iz današnjega razkritja časnika Finance lahko končno dobimo vpogled v ugotovitve Revizijskega poročila Računskega sodišča z dne 09.11.2016, ki je sicer v veliki meri zabrisano, zaradi domnevne zaupnosti dokumentov. Današnje razkritje Financ pa jasno kaže, da je na 74. strani navedenga poročila pod točko 2.2.3 dejansko zapisano:

»/.../ Iz gradiv NLB izhaja, da je Banka Slovenije NLB posredovala štiri sezname komitentov, za katere je želela, da jih NLB dodatno uvrsti na končni seznam komitentov za prenos na DUTB. Ti seznami so bili poimenovani Lista A, Lista B, Lista B+ in Lista C, NLB pa ne razpolaga s temi seznami v obliki uradni dokumentov. NLB razpolaga z Listo A, predloženo po elektronski pošti, z Listo B, Listo B+ in Listo C pa NLB ne razpolaga. /.../«

Na 76. strani navedenega poročila sledi zapis: »/.../ NLB je 08.11.2013 po elektronski pošti od Banke Slovenije prejela končni seznam 293 komitentov za prenos na DUTB /.../« nadalje pa na 77. strani sledi: »/.../ Izmed 286 komitentov s končnega seznama za prenos na DUTB je bilo 56 komitentov takih, za katere niso bili izpolnjeni osnovni kriteriji za prenos na DUTB, /.../« od tega pa jih je bilo 30 razvrščenih v bonitetni razred A, B ali C (stran 77, opomba 239).

Zgovoren pa je tudi podatek iz 79 in 80 strani, kjer lahko ugotovimo, da Nadzorni svet (NS) NLB sploh ni podal soglasja za odpise, ki so predstavljali dodatnih 600 milijonov EUR izgube za NLB.

Celotno razkritje Financ, kjer so razkrite strani od 74–80, si lahko ogledate tukaj.

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur na POP TV z dne 26.01.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

Medij: Siol.net Avtorji: Tomaž Modic in Vesna Vuković Teme: Gospodarstvo Datum: Sre, 18. jan.. 2017

Prodajo domžalskega Heliosa iz leta 2014, ko je premazniška skupina končala v rokah avstrijskega holdinga Ring International, preiskuje slovenska policija.

Med osumljenimi naj bi bili po naših informacijah nekdanji člani uprave Heliosa, med drugim dolgoletni prvi mož Uroš Slavinec in njegov naslednik Aleš Klavžar. Policija je že zahtevala dokumentacijo od nekdanjih lastnikov družbe.

Na policijski upravi Ljubljana so nam potrdili, da v zvezi s prodajo Heliosa vodijo predkazenski postopek zaradi suma zlorabe položaja. Več zaradi interesa postopka niso mogli razkriti. Slavinec in Klavžar nista bila dosegljiva za komentar.

V središču preiskave je domnevno sporno delovanje uprave Heliosa v obdobju, ko je družba postala tarča Avstrijcev. Še preden je Ring plačal kupnino in prevzel lastništvo Heliosa, so namreč v Domžalah sprejeli več vprašljivih odločitev v korist bodočega lastnika.

Zastavili premoženje Heliosa

Glavni očitek nekdanjim vodilnim v Heliosu, zaradi katerega jim grozi večletna zaporna kazen, je zastava vsega premoženja domžalske družbe brez soglasja in vednosti tedanjih lastnikov in nadzornega sveta. S tem so Avstrijcem v resnici omogočili najem posojila, s katerim so ti financirali prevzem Heliosa.

Kdo je prodal Helios

Postopek prodaje Heliosa je vodil konzorcij prodajalcev, v katerem so bili med drugim tudi Slovenski državni holding (prej Sod), NLB, Modra Zavarovalnica in Triglav Skladi. Oktobra 2013 je z avstrijskim Ringom sklenil pogodbo o nakupu 73-odstotnega lastniškega deleža.

O tem, ali so bili pred prodajo seznanjeni z zastavo Heliosovega premoženja in ali se je nanje morebiti obrnila policija, nam v SDH niso pojasnili ničesar, saj niso "dolžni razkrivati kakršne koli komunikacije z državnimi organi". V Modri zavarovalnici nam na vprašanja niso odgovorili, v NLB pa odnosov s strankami ne komentirajo.

Gre torej za prakso, ki na moč spominja na prepovedane tajkunske prevzeme. Država je namreč zaradi spornih prevzemov, kot sta bila v Merkurju in Pivovarni Laško, že pred leti sprejela zakonodajo, po kateri prevzemniki svojih tarč ne smejo izčrpavati oziroma za najeta posojila obremenjevati njihovega premoženja.

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 27. dec.. 2016 Stran: 5

Bralec ima delnice Telekoma Slovenije in ga zanima, kje bi bilo zanj najbolje odpreti trgovalni račun. 

Če bralec nima potrebe po spletnem trgovanju, sta najugodnejši borzni hiši DBS (Deželna banka Slovenije) in NLB (Nova Ljubljanska banka). 

Bralec, ki ima 6 delnic z oznako PDPR, sprašuje, kolikšna je vrednost teh delnic, za katere delnice gre in ali jih je mogoče prodati?

Gre za delnice Pomorske družbe, delnice pa na žalost niso uvrščene na organiziran trg. Tako da bralcu svetujemo, naj se obrne neposredno na Pomorsko družbo in preveri, če jih morda odkupuje družba, ali pa če imajo podatke o kakšnem kupcu, ki bi bil zainteresiran za odkup teh delnic. 

Sin bralke živi v tujini in ima namen opustiti svoje delnice. Glede na to, da ima bralka sinov overjen podpis pri upravni enoti, jo zanima, ali lahko v njegovem imenu pri KDD uredi opustitev delnic? 

Predlagamo, da se za konkretnejši odgovor bralka obrne neposredno na KDD (lahko tudi po telefonu). Če gre za notarsko overjeno pooblastilo, po katerem je bralka pooblaščena za urejanje zadev za sina, potem menimo, da lahko zanj uredi tudi opustitev delnic. 

Bralka je na KDD skušala izvedeti, kaj se je zgodilo z njenimi delnicami, in sicer gre za delnice družbe Induplati. Pred leti je podedovala 343 vrednostnih papirjev z oznako IJRG. Na vprašanje, ki ga je poslala na KDD, kaj je s temi delnicami, so ji odgovorili, da je bila »zaradi izvedbe korporacijskih dejanj oznaka IJRG zamenjana za IJRR«. Ker teh vrednostnih papirjev bralka ne najde na kotacijah, jo zanima, ali so jo morda izbrisali iz lastništva teh vrednostnih papirjev. 

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 23. dec.. 2016 Stran: 5

Bralec in njegov brat sta lani po mami podedovala nekaj delnic, ki so, kot pravi, praktično brez vrednosti. Ko je bralec septembra prejel obvestilo KDD, kaj lahko z delnicami stori, se je odločil za njihovo opustitev. A tu se njegova zgodba ne konča. Ker je, glede na dokončno in pravnomočno odločbo sodišča sklepal, da so delnice samo njegova last in da lahko z njimi naredi, kar želi, je konec septembra na KDD oddal vlogo z ustreznimi prilogami za njihovo opustitev, vendar se je zapletlo že v vložišču. Tam so mu pojasnili, da lahko delnice opusti samo, če se vsi dediči odločijo za enak korak. To je glede na dejstvo, da lahko samostojno razpolaga s svojim premoženjem, vsaj nenavadno če ne tudi nezakonito, meni bralec. Napotili so ga tudi na pravno službo, kjer je zadeva postala še bolj nenavadna. Tam so mu pojasnili, da tako pač je, ni pa dobil konkretnega pojasnila o pravni podlagi za takšno zahtevo KDD. Ko se je njegov brat v začetku novembra tudi odločil za opustitev delnic in v vložišču oddal ustrezno vlogo, je o tem bralec obvestil KDD, vendar do danes ni prejel nobenega odgovora. Kako to komentirate? 

Na MDS sklepamo, da je pri komunikaciji s KDD prišlo do manjšega nesporazuma. Če nekdo po sklepu o dedovanju podeduje delnice, še ne pomeni, da so njegova last in da lahko z njimi razpolaga. Če želi delnice prevzeti, mora najprej pri KDD urediti prenos teh delnic na svoje ime. To ne nazadnje velja za vsako vrsto premoženja. Postopek prevzema delnic iz naslova dedovanja poteka tako, da dedič na KDD poda vlogo za prevzem delnic, priložiti pa mora sklep o dedovanju in številko trgovalnega računa (pri katerikoli borzni hiši), kamor želi, da se mu delnice prenesejo. KDD nato dediču posreduje plačilni nalog (prenos delnic po sklepu o dedovanju stane dobrih 9 evrov) in po poravnavi plačilnega naloga dedič dobi potrdilo, da so delnice uradno prepisane na njegovo ime. Če želi dedič delnice opustiti, mu ni treba storiti ničesar. Do izvedbe prenosa delnic na njegovo ime namreč ni lastnik teh delnic in mu jih seveda zato tudi ni treba opustiti, saj niso njegova last, temveč ima zgolj listino (sklep o dedovanju), ki določa, da delnice lahko postanejo njegova last, če to želi. 

Bralka ima 1 delnico z oznako MRIR. Zanima jo, koliko je ta delnica vredna in ali naj jo opusti? 

Sklepamo, da gre za delnico MR1R, torej za delnico družbe M1, d. d., Ljubljana. Tečaj na borzi znaša 0,30 evra, tako da bralki svetujemo, naj delnico opusti. Opustitev je na sedežu KDD v Ljubljani brezplačna. 

Še ena izmed rubrik ”Saj ni res, pa je”: po podatkih Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) naj bi Banka Slovenije že tretji teden ‘usklajevala’ nov zakon, ki naj bi po navodilih Ustavnega sodišča omogočil učinkovitejše pravno sredstvo izbrisanih imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank proti tej isti Banki Slovenije. Povedano drugače, povzročitelj škode aktivno sodeluje pri pisanju zakona, ki bo določal, kako ga bodo oškodovanci smeli tožiti in kako ne?! V Društvu MDS se sprašujemo, ali smo v Republiki Sloveniji resnično izgubili še zadnji kanček razuma, in javno pozivamo:

• Ustavno sodišče RS,
• Ministrstvo RS za finance,
• Ministrstvo RS za pravosodje,
• Policijo in NPU,
• Banko Slovenije,
• Vlado RS,
• Državni zbor RS,
• Varuhinjo človekovih pravic in
• Informacijsko pooblaščenko

naj se tri leta trajajoče sprenevedanje vendarle konča in se naposled razišče, kako so nastajale ”podlage” za ukrepe ”sanacije” bank, ki ni pomenila le razlastitve malih lastnikov in upnikov slovenskih bank, temveč tudi pretirano porabo davkoplačevalskega denarja, ki je bil uporabljen za dokapitalizacijo teh bank. Ne pozabimo, da smo eno od teh bank že prodali (NKBM), vse po vrsti pa se hvalijo, kako nadpovprečno visok kapitalski količnik imajo in koliko dobička imajo po zaslugi odpravljanja oslabitev, ki so jih neupravičeno oblikovale prav zato, da so lahko decembra 2013 prikazale tako slabo stanje, da naj bi to upravičevalo razlastitev.

Ljubljana, 21. december 2016

Poziv Vladi, Ministrstvom in Državnemu zboru

Ob upoštevanju dejstva, da se je celotna zgodba pričela na Ministrstvu za finance in da je tudi Državni zbor sprejel novelo Zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbrise v bankah, pozivamo Vlado, Državni zbor, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za pravosodje, da po navodilu Ustavnega sodišča pripravijo zakon, ki bo resnično omogočil pošteno in učinkovito pravno sredstvo proti Banki Slovenije. Če bo pri pripravi zakona sodelovala Banka Slovenije, torej tožena stranka ob uporabi tega sredstva, potem je bolje, da se ta zakon sploh ne napiše …

Poziv Ustavnemu sodišču

OBVESTILO IMETNIKOM KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK, KI SO JIM PRENEHALENA PODLAGI ODLOČB BANKE SLOVENIJE DNE 17.12.2013, O VLAGANJU TOŽB

Odvetniška pisarna Tamara Kek d.o.o., Ljubljana pripravlja za imetnike kvalificiranih obveznosti bank, ki so jim prenehale na podlagi odločb Banke Slovenije z dne 17.12.2013 o izrednih ukrepih, odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije in poslovne banke, katerim so bili izredni ukrepi izrečeni konec leta 2013.

Odvetniška pisarna zbira pooblastila za vložitev tožb v zvezi z izbrisi naslednjih kvalificiranih obveznosti:

v banki NLB, d.d., Ljubljana:

•          podrejenih obveznic z oznako NLB26 in ISIN Kodo SI0022103111,
•          hibridnih obveznic z oznako NOVALJ FLOAT 49 in ISIN kodo NLB XS0208414515,
•          delnic z oznako NLB in ISIN kodo SI0021103526;

v banki Abanka Vipa, d.d., Ljubljana:

•          hibridnih obveznic z oznako ABVIP float 12/49 in ISIN kodo XS0283183084;

Predsednik računskega sodišča, Tomaž Vesel je zainteresirano javnost seznanil z izsledki revizijskega poročila o uspešnosti upravljanja z nedonosnimi terjatvami in upravljanja s pogodbami na NLB. Računsko sodišče je v reviziji v obdobju od začetka leta 2013 do 2. septembra 2016 ugotovilo več nesmotrnosti, o čemer je seznanilo tudi Državni zbor kakor tudi Nacionalni preiskovalni urad.

Ljubljana, 11. november 2016

Za ogled prispevka iz oddaje Ozadja na RTV Slovenija 3 z dne 17.11.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Dokumentacija o prenosih terjatev pomanjkljiva ali pa je sploh ni bilo

Ugotovljene nesmotrnosti se nanašajo na uvrstitev komitentov na seznam za prenos na DUTB pri prenosu terjatev iz NLB na DUTB, izbiro zunanjega izvajalca za pregled slabih naložb in pri upravljanju s pogodbami, način izbora komitentov za prenos na DUTB ter vzpostavitev ustrezne revizijske sledi, ki bi zagotovila transparentnost postopka prenosa. Iz objavljenega revizijskega poročila najbolj bodejo ugotovitve o pomanjkljivi dokumentaciji oz. »neobstoju« ustrezne dokumentacije glede prenosa slabih posojil iz NLB na DUTB, kar pomeni, da je bila »virtualna stečajna masa oškodovana«.

Prenosi na DUTB opravljeni brez izdelanih strokovnih kriterijev

Predsednik računskega sodišča je ob predstavitvi poročila povedal, da strokovni kriteriji za prenos slabih posojil niso bili izdelani. Na DUTB so po nepotrebnem, verjetno z velikim diskontom, prenašali posojila, ki bi jih lahko banka sama izterjala. Na drugi strani pa so slaba posojila, ki jih niso prenesli na DUTB rešili tako, da so jih v celoti odpisali in s tem vnovič oškodovali »virtualno stečajno maso« izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev NLB. Ob tem je omenil še očiten klientelizem pri odpisu in prenosu terjatev.

NLB na zahtevo Banke Slovenije ponovno 'skriva podatke'

NLB naj bi po navodilu Banke Slovenije zahtevala, da Računsko sodišče počrni velik del svojega revizijskega poročila zaradi tako imenovane »bančne tajnosti«, čeprav je pred tednom dni Ustavno sodišče RS v svoji odločbi o izbrisu delničarjev in obvezničarjev iz leta 2013 eksplicitno zapovedalo, da podatkov ne smejo skrivati. 

Najbolj absurdno je, da je za NLB in Banko Slovenije tajnost tudi bilanca banke, ki je osnova za izdelavo letnega poročila poslovnih subjektov in njihovo revidiranje. 

Na potezi NPU in Državni zbor

Računsko sodišče je presodilo, da so nepravilnosti tako ogromne, da je »necenzurirano« verzijo takoj odstopilo v preiskavo Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU), ki že preiskuje sume o prevelikih odpisih in posledično preveliki dokapitalizaciji NLB in drugih saniranih bank, ter Državnemu zboru RS in njegovi Komisiji za preiskavo bančne luknje. 

Društvo MDS bo zahtevalo razkritje celotnega poročila računskega sodišča

Društvo MDS bo v svojem imenu, kot izbrisani delničar NLB ter v imenu izbrisanih obvezničarjev NLB26 zahtevalo, da Računsko sodišče nemudoma objavi celotno necenzurirano verzijo revizijskega poročila. Prav tako bo zanimivo izvedeti, ali je navedeno revizijsko poročilo obravnaval tudi nadzorni svet NLB in kakšno je njegovo stališče. Po objavi celotnega revizijskega poročila bodo odvetniki, ki zastopajo male delničarje in obvezničarje proučili, ali ni v tem  primeru morda prišlo do opustitve dolžne skrbnosti s strani organov vodenja in nadzora v NLB ter nadzornega regulatorja Banke Slovenije. 

Za ogled prispevka iz Dnevnika ob 19.00 TV SLO1 z dne 27.10.2016 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Odločba Ustavnega sodišča RS je za Društvo MDS negativno presenečenje. Žal v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ugotavljamo, da se Ustavno sodišče do številnih in ustavno pravno relevantnih pravnih vprašanj sploh ni opredelilo in svoje odločitve tudi ni obrazložilo v luči vse dosedanje ustaljene sodne prakse.

Ustavno sodišče je sicer ugotovilo, da bivši imetniki kvalificiranih obveznosti nimajo zagotovljenega učinkovitega odškodninskega varstva, vendar pa v obrazložitvi odločbe ni dalo zakonodajalcu nobenih napotkov o tem, kakšno na bo to učinkovito in ustavno skladno sodno varstvo. Način izvršitve dejansko sploh ni določen. Zakonodajalcu je le naložilo, da mora zaradi odsotnosti posebnih procesnih pravil za odškodninske spore proti Banki Slovenije, zapolniti protiustavno pravno praznino. Kako pa bo ta zapolnjena, pa je v celoti prepustilo presoji zakonodajalca. 

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1, z dne 28.09.2016 kliknite na sliko ali tukaj.