Factor banka
Zaradi česa bi se lahko Bine Kordež še zagovarjal
Medij: Finance Avtorji: Koren Ksenija,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 12. 06. 2012 Stran: 12
Po letu in pol molka je poldrugo uro na sodišču pojasnjeval svoje videnje okolja, v katerem je izpeljal prevzem Merkurja
Do jeseni bo, upa tožilec Jože Kozina, končano sojenje nekdanjim šefom Merkurja Binetu Kordežu, Marti Bertoncelj, Milanu Jelovčanu in Janji Krašovec ter nekdanjemu šefu gradbinca Kograd Igem Otu Brglezu. Krivde nihče ni priznal. Kateri domnevno sporni posli iz revizije Merkurja lahko še bremenijo nekdanjega predsednika uprave Merkurja?
Nekdanji šefi Merkurja so na zatožni klopi zaradi domnevne zlorabe položaja pri preprodaji Merkurjevega trgovskega centra Primskovo od decembra 2008 do junija 2009. Merkur je center za nekaj več kot 10 milijonov evrov prodal menedžerski družbi Merfin, ta pa naprej gradbenemu podjetju Kograd Igem za nekaj več kot 21 milijonov evrov. Tožilstvo jim očita ponarejanje listin in oškodovanje Merkurja, tožilec Kozina pa meni, da so položaj zlorabili, ker so potrebovali likvidnostna sredstva za izvedbo menedžerskega prevzema Merkurja. Ob prodajije bilo po besedah tožilca dogovorjeno, da družba Kograd nepremičnino proda nazaj Merkurju, to pa je eden izmed glavnih argumentov, da tožilstvo meni, daje šlo za navidezen posel.
Kje še najdemo Kordeža?
Pesjak zapušča Factor banko, ki potrebuje deset milijonov evrov dodatnega kapitala
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 06. 2012 Stran: 19
Ljubljana - Dolgoletni predsednik uprave Factor banke Boris Pesjak po neuradnih informacijah zapušča vodstvo banke in odhaja v pokoj. Pesjaka naj bi na čelu banke, ki se je pred kratkim okrepila s prevzemom KD Banke, zamenjal dosedanji član uprave Ciril Dragonja, ki se je v preteklosti omenjal tudi kot eden najresnejših kandidatov za prevzem vodenja Nove Ljubljanske banke (NLB).
Pesjaka in Dragonje nam včeraj do konca redakcije ni uspelo pridobiti za komentar, po naših informacijah pa naj bi Dragonja vodenje banke prevzel že konec tega meseca, Pesjak pa naj bi v banki začasno ostal kot svetovalec uprave. Sočasno z imenovanjem novega predsednika uprave pa v Factor banki intenzivno pripravljajo dokapitalizacijo z izdajo podrejenih obveznic, ki bi utegnila dati tudi smernice za bodočo lastniško strukturo.
Factor banka
Datum skupščine:
05.06.2012 - 13:00
Naslov:
na sedežu banke, Tivolska 48 v Ljubljani.
Status:
arhivirana Reševanje nekdanjih lastnikov Oddusa z zavlačevanjem insolvenčnih postopkov Finetola
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 05. 03. 2012 Stran:
Ljubljana - Upravi Finetola in Maksime Invest pod vodstvom Janka Kastelica in Milana Ževarta sta se po naši informacijah v začetku tedna z bankami, ki jima obe družbi skupno dolgujeta okoli 90 milijonov evrov in jim že dlje časa ne poravnavata več niti obresti, začeli usklajevati glede izvensodne rešitve oziroma možnosti prostovoljne poravnave.
Če bo direktorju Finetola Janku Kastelicu z začetkom prisilne poravnave Finetola uspelo zdržati najmanj do srede maja, mu bodo za to še najbolj hvaležni nekdanji lastniki Oddusa, med katerimi je tudi družba Vasin Stanislava Valanta.
Podrobnosti sestanka z bankirji Kastelic včeraj ni želel komentirati, le malo pa je možnosti, da bi banke privolile v prostovoljni delni odpis dolgov oziroma v konverzijo dela dolgov v kapital obeh družb. V primeru neuspešnih pogovorov z bankami upnicami naj bi se v Finetolu in Maksimi Invest, ki imata v lasti polovico vseh delnic NFD Holdinga, po nekaterih informacijah že pripravljali na prisilno poravnavo. Pri tej sicer banke kljub veliki izpostavljenosti ne bi imele odločujoče besede, saj imajo svoja posojila po večini zavarovana s finančnimi naložbami. V drugačnem položaju pa so nekatere družbe povezane z NFD Holdingom, ki so prav tako kreditorke Finetola in Maksime Invest, poleg tega pa tudi jamčijo za nekatera njuna posojila (upniki z navadnimi pogojnimi terjatvami lahko glasujejo o prisilni poravnavi).
Banke bodo v stečaju Viatorja&Vektorja Logistike ostale brez milijonov
Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastjan Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 03. 2012 Stran: 22
Ljubljana - Od 200 milijonov evrov terjatev, kolikor jih je 949 upnikov prijavilo v stečajnem postopku Viatorja & Vektorja Logistike, jih stečajni upravitelj Anton Jagodic ni priznal čez 20 milijonov evrov. Toda niti navadni niti prednostni upniki v stečaju ne bodo poplačani, saj je celotno premoženje podjetja ocenjeno na vsega 20 milijonov evrov.
Hčerinsko podjetje Skupine Viator & Vektor (V & V) je v stečaju končalo lani septembra. Tako kot v številnih drugih stečajihbodo tudi vViatorju& Vektorju Logistiki banke izgubile milijone evrov. Največja upnica je Nova Ljubljanska banka (NLB), ki je skupaj prijavila za okoli 45 milijonov evrov terjatev. Od tega zneska jih je le 3,5 milijona evrov zavarovanih, preostale pa so navadne in pogojne. Abanka je prijavila za čez 20 milijonov evrov terjatev, zavarovanih pa je le za 6,2 milijona evrov. Od 19 milijonov evrov prijavljenih terjatev Gorenjske banke je zavarovanih dobra polovica. Popolnoma brez plačila pa bo ostala Nova Kreditna banka Maribor, ki je v stečajno maso prijavila za 13,3 milijona evrov terjatev. Poplačila si ne morejo obetati niti v Factor banki (3,8 milijona evrov navadnih terjatev), Probanki (1,8 milijona evrov) in Deželni banki Slovenije (1,9 milijona evrov). Med ločitvenimi upniki je tudi Shell Adria, ki mu Viator & Vektor Logistika dolguje čez pet milijonov evrov, in Zavarovalnica Triglav z dobrim milijonom evrov zavarovanih terjatev.
Janko Kastelic: Čas za dogovor z bankami le še do sestave bilanc
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 02. 2012 Stran: 18
Ljubljana - Predsednik uprave Finetola Janko Kastelic je včeraj posredno potrdil naše poročanje, da bo brez dogovora z bankami o odpisu ali pretvorbi dela posojil v kapital Finetol končal v insolvenčnih postopkih. »Z bankami upnicami se še vedno dogovarjamo o prestrukturiranju dolgov družbe, vendar dokončnega dogovora še ni. Do zaključka dogovorov mora priti v najkrajšem času, še preden bomo dokončno sestavili računovodske izkaze za preteklo leto,« je za Dnevnik povedal Kastelic in tako nakazal, da bo Finetol brez uspešnega dogovora leto 2010 zaključil z negativnim kapitalom.
Naših informacij, da so bankam ponudili možnost prostovoljne poravnave, Kastelic ni želel komentirati, saj naj bi bila vsebina načrta finančnega prestrukturiranja za zdaj še poslovna skrivnost. Skop s pojasnili je bil tudi vodja financ v družbi Maksima Invest Matija Kolar, sicer tudi predsednik nadzornega sveta Finetola. »Družba Maksima Invest je že dlje časa v postopku prestrukturiranja svojih dolgov do večjih upnikov. Dokler pogajanja niso zaključena s podpisom dogovora oziroma pogodbe, pa ne moremo v zvezi s tem ničesar komentirati,« je bil kratek Kolar.
Dremljeva ekipa v protinapad na prvega nadzornika Telekoma Tomaža Berginca
Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 18. 02. 2012 Stran: 22
Ljubljana - Člani prejšnje uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj, Dušan Mitič in Željko Puljić bodo poskušali na marčni skupščini delničarje z državo na čelu, ki od njih terjajo odškodninsko odgovornost zaradi nasedlih naložb po Balkanu, prepričati, naj tega ne storijo. Včeraj so ponovili, da revizijska hiša Deloitte decembra lani v svojem prvotnem poročilu ni ugotovila škod, potem pa je na zahtevo Telekoma izdelala novo mnenje, v katerem je "kljub istemu dejanskemu stanju in ciljih ugotovila hipotetično možno škodo".
"Posebni revizor povsod tam, kjer je ugotovil okoliščine, ki obremenjujejo zdajšnjo upravo Telekoma Slovenije in/ali zdajšnji nadzorni svet (na primer visoko plačilo za manjšinski delež On.neta), škode ni izračunaval. Tudi to meče svojevrstno luč na usklajevalne sestanke nadzornega sveta in posebnega revizorja," opozarjajo člani bivše uprave Telekoma Slovenije.
Včeraj je Dremelj medijem razposlal tudi komentar na drugo "verzijo" poročila Deloitte, v katerem dodatno osvetljuje ozadje velikopoteznih širitev oziroma podrobnosti, ki so bile doslej skrite očem javnosti, na primer dejanske vloge Factor banke, ki je s Telekomovo kosovsko operacijo Ipko bajno zaslužila.
Kot smo razkrili, je banki, ki ni sodelovala pri financiranju, posojal sredstva za dokapitalizacije, da je lahko ohranjala svoj 15-odstotni delež. V dobrih dveh letih je v Ipko vložila 10 milijonov evrov, tik pred Dremljevim odhodom pa za svoj delež iztržila 30 milijonov evrov. Danes se je izkazalo, da je bil posel zanjo povsem netvegan, nekajkratni zaslužek pa je imela vnaprej zagotovljen.
Kot je razložila bivša uprava, je vstop banke povezan z razpisom za pridobitev GSM-licence, na katerem je sprva zmagal Kosmocell tamkajšnjega vplivneža Ekrema Luke. "Takratna uprava je zato začela pogajanja s Factor banko, ki je imela dogovor s Kosmocellom, da bo financirala plačilo licence. Uspelo nam jo je prepričati, da se je vključila v naš projekt ter se umaknila iz sodelovanja s Kosmocellom, ki mu zato ni uspelo plačati licence," so zatrdili. Če Telekom ne bi dobil licence, pa bi dogovor s Factor banko, zaradi katerega so za licenco plačali 75 (namesto vsaj 85) milijonov evrov, propadel. Za odgovor na vprašanje, zakaj je bil tik pred izplačilom kosovskih partnerjev konec leta 2009 izračunan napačen EBITDA, kar je še povečalo njihove izkupičke, pa je bivša uprava napotila na sedanje vodstvo.
Harakiri Zorka in nadzornikov Laškega
Medij: Dnevnik Avtorji: Vukovič Vesna, Rankov Suzana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 02. 2012 Stran: 21
Ljubljana - Sta uprava in nadzorni svet Pivovarne Laško prestopila Rubikon, ker kljub izrecni zahtevi NLB z dnevnega reda ponedeljkove skupščine nista umaknila predloga za preoblikovanje v pogodbeni koncem? V NLB neuradno ne izključujejo možnosti, da konec marca Laščanom zaradi očitne kršitve zavez iz kreditnih pogodb ne bodo podaljšali posojil, kar bi Laško pripeljalo na rob insolvenčnih postopkov. Več bo znano v prihodnjih tednih, ko bodo poskušali od uprave Pivovarne Laško najprej izposlovati pisno zaščito pred izčrpavanjem Pivovarne Union, z delnicami katere je zavarovana večina posojil Laškega pri naši največji banki.
Kot je znano, NLB kot največja upnica Pivovarne Laško že ves čas nasprotuje preoblikovanju Skupine Pivovarna Laško v pogodbeni koncem. NLB želi namreč ohraniti sedanjo raven samostojnosti odvisnih družb pri odločanju o vprašanjih, povezanih s financami in komercialo. Z uvedbo pogodbenega koncema bo namreč Laško prosto razpolagalo z denarnim tokom Uniona in Radenske, kar zmanjšuje njuno vrednost. Po določilih pogodbe lahko Laško daje navodila odvisnim družbam, ki so zanje škodljiva, če to koristi Laškemu. V NLB pa svojega položaja ne želijo poslabšati, saj je ves čas možen tudi scenarij, po katerem bi zasegli Union in se poplačali z njegovo prodajo. Drugi problem za NLB predstavlja to, da je koncernsko pogodbo mogoče prekiniti šele ob koncu poslovnega leta pod pogojem, da je prekinitev pogodbe napovedana pol leta prej. Povedano drugače; tudi če bi NLB dosegla, da Laščani odstopijo od pogodbenega koncema, bo ta veljal še do konca leta.
Kršitev kreditnih pogodb
Prodajalci tehtajo položaj, negotova vloga NLB
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 02. 2012 Stran: 10
Mercator Ali ima ING sploh še mandat in ali so bankirji še pripravljeni nadaljevati začeti projekt, če NLB v njem ne bo sodelovala
LJUBLJANA - Po seriji odločitev v pristojnih organih Skupine Laško in obeh državnih bank so člani konzorcija prodajalcev Mercatorja včeraj strnili vtise. Za večino so bile nove pravne dileme v zvezi s konzorcijsko pogodbo (zlasti o odškodninah) in negotovo sodelovanje NLB pri prodaji.
Neuradno smo izvedeli, da na sestanku, ki ga je vodil svetovalec konzorcija ING, ni bilo prelomnih odločitev. Postavili pa so si pomembno vsebinsko vprašanje, ali ima ING sploh še mandat in ali so bankirji še pripravljeni nadaljevati začeti projekt, če NLB v njem ne bo sodelovala. Vloga banke je po zadnjih dogodkih negotova, državna AUKN pa poziva proti prodaji. Ker prodajalcem ob odsotnosti NLB najverjetneje ne bi uspelo oblikovati večinskega prodajnega paketa, so akterji včeraj menda preigravali tudi možnost, da k prodaji povabijo druge delničarje; na primer banko Unicredit, ki je približno osemodstotna lastnica Mercatorja, vendar ne sodeluje v konzorciju.
Upravljalec Monete: Sredstva za delnice Plame-Pur investirana, ne prisvojena
Medij: STA Avtorji: STA Teme: mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 11. 2011 Termin: 19.33
Ljubljana - Prevzem družbe Plama-Pur je morda celo najboljša naložba sklada Moneta, zato 6,7 milijona evrov, kolikor je sklad namenil za prevzem, niso prisvojena, ampak dobro investirana sredstva, je v odzivu na petkovo pisanje črnogorskega portala Vijesti danes sporočil vodja družbe, ki upravlja s skladom, Gregor Kopriva.
Portal Vijesti je v petek pisal, da je bil prevzem Plame-Pur, ki so ga izvedli Fond zajedničkog ulaganja Moneta iz Podgorice ter slovenske družbe AG, Plasta in Termoplasti-plama, nezakonit in da so si Slovenci pri tem postopku na račun Monete prisvojili več milijonov evrov.
Zaradi nespoštovanja odločitev črnogorskega regulatorja kapitalskega trga naj bi prišlo do prenosa več milijonov evrov s črnogorskega sklada v Slovenijo, pri tem pa naj bi bili oškodovani manjšinski delničarji Monete. Še konec tretjega četrtletja 2010 naj bi bilo na računu Monete okoli 19 milijonov evrov, ki jih je fond iztržil s prodajo delnic Elektroprivrede leta 2009, pred objavo prevzemne ponudbe za Plamo-pur pa le še 8,77 milijona evrov.
Kopriva, ki je izvršni direktor Društva za upravljanje investicionim fondom Moneta in predsednik upravnega odbora družbe AG, je v današnjem sporočilu izrazil mnenje, da je prevzem Plame-Pur eden izmed uspehov sklada in morda celo njegova najboljša investicija.
Sredstva, ki jih je Moneta namenila za nakup delnic Plame-Pur - 6,7 milijonov evrov in obveznice - po njegovih besedah torej niso "prisvojena", ampak investirana "daleč bolje kot v katerekoli druge vrednostne papirje iz portfelja sklada".
Kopriva dodaja, da je diverzifikacija portfelja nujna, zlasti ko so lokalne borze zelo slabo likvidne. Sklad Moneta je sicer še vedno najbolj izpostavljen črnogorskemu tržišču, saj ima tam 55 odstotkov vrednosti naložb, je dejal.
