Factor banka

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 24. 01. 2014 Stran: 4

Politika / Sanacija bank

Milijardna sanacija bančnega sistema je v polnem teku, iz bank se seli v gospodarstvo. Institucije, ki jim je bilo zaupano upravljanje davkoplačevalskih milijard, se medtem z javnostjo igrajo igro mačke z mišjo. Neodvisnost, bančna in poslovna tajnost so besede, s katerimi odpravljajo zahteve po transparentnosti.

Več kot štiri mesece po tistem, ko sta vlada in Banka Slovenije odločili, da pošljeta Factor banko in Probanko v nadzorovano likvidacijo, centralna banka še vedno ni objavila otvoritvenih bilanc bank, ki sta jih morali izredni upravi bank pripraviti do konca lanskega oktobra. Javnost tako še vedno ne ve, v kakšnem stanju sta bili banki ob začetku likvidacije, na kolikšno vrednost je bilo ocenjeno njuno premoženje in za kaj natančno je bilo treba 445 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja vložiti v dve majhni zasebni banki.

Odločitvi o likvidaciji dveh bank so sredi lanskega decembra po zeleni luči evropske komisije sledile odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v petih slovenskih bankah, poleg Probanke in Factor banke še v NLB, Novi KBM in Abanki Vipi. Odločitev vlade in centralne banke je davkoplačevalce stala še dodatnih 2,8 milijarde evrov. Odločbe centralne banke so včeraj objavili v časniku Finance, vendar so v Banki Slovenije pretežen del vsebine odločb prekrili. Prekrili so podatke o poslovanju bank, višino kapitala, od katerega je odvisna upravičenost oziroma neupravičenost izbrisa lastnikov podrejenih obveznic bank, tudi presečni datum, na katerega so izračunali kapital, ostaja neznan. Odločbe - med drugim so razlastili tudi 96.700 državljanov, malih delničarjev Nove KBM - so zainteresiranim strankam posredovali dober mesec dni po tistem, ko so jih sprejeli, in hkrati po tistem, ko je rok za vložitev upravnega spora zoper odločbo že potekel.

V DUTB naj ne bi dovolili vmešavanja politike

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 20. 01. 2014 Stran: 11

Intervju s Cirilom Dragonjo Zadnji predsednik uprave Factor banke, preden je dobila prisilno vodstvo, se še vedno ponoči zbuja in se sprašuje, zakaj se je Banka Slovenije odločila za tako drastičen ukrep. Čeprav pravi, da od odgovornosti ne beži, nepravilnosti ne prizna. Banko, ki po njegovem ni tako slabo poslovala, so dotolkli kriza, pritiski iz EU in nepremičninski projekti.

Menda vas je ukrep Banke Slovenije, da Factor banko pošlje v likvidacijo, presenetil?

Bilo je presenečenje. Factor banka je poslovala dvajset let, vse do 2011. z dobičkom. Financirali smo se iz depozitov pravnih oseb, z izdajanjem obveznic in zadolževanjem pri bankah. Poslovali smo vsaj tako transparentno kot druge banke. Nikoli nismo imeli kakšnih odredb Banke Slovenije, razen zadnji dve leti, pa še te niso bile pomembne. Do krize nam je šlo dobro, po letu 2011 pa so se trendi obrnili navzdol.' Deloma tudi zaradi nekaterih odločitev slovenskih finančnih in monetarnih oblasti, ki so ocenile, da je ključna težava kreditni krč. Država se je zato zadolžila in denar za likvidnost naložila v banke. Drugi ukrep pa je bila jamstvena shema, katere namen je bil, da bi tudi malo bolj rizična podjetja lahko prišla do kreditov. Predpostavljalo se je, da bodo banke spet začele dajati posojila. Takrat ni prevladala ocena, da je problem kvaliteta aktive bank in kapital bank. V nasprotju z nami so v tujini takoj začeli dokapitalizirati banke in ustanavljali slabe banke. Z dokapitalizacijo državnih bank smo zamudili in to je negativno vplivalo na vse banke.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 01. 2014 Stran: 9

Banke

Prva finančnica in druga največja lastnica ACH Vera Mihatovič je bila očitno deležna tudi privilegijev v Factor banki, ki jo je nadzirala, lastniško pa obvladoval ACH.

Ena izmed privilegiranih komitentk Factor banke, ki smo jo morali z 258 milijoni evrov dokapitalizirati davkoplačevalci, je že vrsto let njegova nekdanja prva nadzornica Vera Mihatovič. Ta je posredno tudi druga največja lastnica ACH, ki je lastniško obvladoval propadlo banko.

Iz dokumentov, ki smo jih pridobili, je razvidno, da je Mihatovičeva prek svojega ciprskega holdinga Pegasus Investments pri Factor banki že maja 2011 najela posojilo v višini 1,1 milijona evrov. Sklenjeno je bilo po neobičajno ugodnih pogojih. Po pogodbi, ki jo je podpisal nekdanji predsednik uprave Factor banke Boris Pesjak, je bil s Pegasusom dogovorjen moratorij za plačilo glavnice in obresti vse do leta 2013. S posojilom je soglašal tudi nadzorni svet banke, vendar ni znano, ali se je Mihatovičeva izločila iz odločanja.

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Glavič Peter Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 11. 01. 2014 Stran: 10

Izbrisani mali delničarji: primer NKBM

Zadnje čase so mediji polni novic o sanaciji bank s prenosom slabih terjatev na družbo za upravljanje bančnih terjatev (DUTB). Žal ne gre za odpravljanje vzroka težav, to je katastrofalne državne politike do finančnih vlagateljev, zlasti domačih malih vlagateljev na kapitalskem trgu. Država vsakih nekaj let po nepotrebnem razglasi izredne razmere in potem uniči investicijske družbe, sklade in sredstva malih vlagateljev.

Uničevanje pravno podpre njen pravosodni sistem. Delnic potem noče nihče več kupovati, vsi se jih poskušajo znebiti in cene strmoglavijo. Finančna in gospodarska kriza je Slovenijo prizadela neprimerno bolj kot druge države zaradi slabe upravljavske prakse države, zlasti zlorab na kapitalskem trgu: namernega oviranja vlaganj in uničevanja kapitala vlagateljev. Mejniki te nacionalne ekonomske katastrofe so: uničenje vzajemnih skladov Proficia Dadas s 3500 vlagatelji, propad vzajemnih skladov Zvon Ena in Dva Holding s 65.000 vlagatelji ter množični izbris več kot 100.000 malih delničarjev petih bank.

Veliko družb, skladov in malih vlagateljev je bilo prizadetih pri vseh treh udarih; mali vlagatelji so poleg tega kot vsi državljani sanirali državne banke v devetdesetih letih in jih bodo še enkrat. Posledica uničevanja naložb je beg slovenskega kapitala v tujino in v tuje banke na ozemlju Slovenije ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest v drugih državah namesto v Sloveniji.

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 09. 01. 2014 Stran: 26

Herman Rigelnik, Roman Glaser, Tatjana Fink in številni drugi tajkuni se zdaj poskušajo reševati z izčrpavanjem podjetij, ki so jih prevzeli. To počnejo neovirano, saj si nadzorne ustanove pri tem zatiskajo oči.

Privatizacija nekdanjega družbenega premoženja je zelo zaznamovala slovensko tranzicijo. Pri tem ni šlo samo za prehod iz enega družbenega in gospodarskega sistema (socializma) v drugega (tržno gospodarstvo), pač pa se je z začetkom tranzicije vzpostavil razvojni model, ki se je pod pokroviteljstvom starih socialističnih sil vzpostavil na temeljih etatizma, monopolov in političnega obvladovanja. Matevž Tomšič, sociolog in politični analitik ter izredni profesor, je tako lani novembra v svoji kolumni Protestantizem in slovenska tranzicija, objavljeni na spletnem portalu Planet Siol. net, zapisal, da bi moral razvojni model »temeljiti na odprtosti in meritokraciji, in namesto da bi spodbujal ustvarjalnost in svobodno podjetniško pobudo, vzdržuje razbohoteno državo in vladavino politično-kapitalskih omrežij«.

Križanič in strici iz ozadja slovenska demokratska stranka (SDS) je v gradivu za izredno sejo državnega zbora sredi decembra lani, ko so zahtevali obravnavo in sprejetje priporočil, povezanih s sanacijo milijardne luknje v slovenskih bankah, zapisala, da so v njihovi poslanski skupini že leta 2009 vladi pod vodstvom Boruta Pahorja predlagali ustanovitev slabe banke in začetek sanacije bančnega sistema. Predlog je bil zavrnjen, namesto tega je takratni finančni minister France Križanič državo dodatno zadolžil za več kot tri milijarde evrov, denar pa naložil v banke kot državne depozite. S tem je takratna oblast umetno ohranjala likvidnost bank, ki bi jih bilo treba že takrat sanirati. »Vse z namenom, da se politično-tajkunski prevzemi podjetij, ki so jih izvajali pripadniki leve politične provinience, zbrani predvsem v Kučanovem Forumu 21, prek nezavarovanih kreditov izpeljejo do konca,« so navedli v poslanski skupini SDS.

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 08. 01. 2014 Stran: 1

Finance / Banki v likvidaciji

V Banki Slovenije so prepričani, da plačne omejitve za izredni upravi Probanke in Factor banke ne veljajo, a na gospodarskem ministrstvu mnenja očitno ne delijo.

Ze prihodnji teden bo morala Banka Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pod vodstvom Uroša Čuferja pojasniti, zakaj pri določitvi plač izrednih uprav Factor banke in Probanke ni spoštovala zakonskih omejitev za plače vodilnih v družbah v večinski lasti države. Tako imenovani Lahovnikov zakon, ki višino plač v državnih podjetjih omejuje, pa očitno ni edini predpis, ki so ga v Banki Slovenije pri tem kršili. Vsaj ko gre za plače članov uprave Factor banke v postopku likvidacije.

Banka Slovenije: Omejitve ne veljajo

Kot smo razkrili minuli teden, je Banka Slovenije izrednima upravama Probanke in Factor banke določila plačo v višini 15.000 evrov za predsednika uprave in 12.500 evrov za člane uprav. Ne le da je skrivala podatke o višini prejemkov, čeprav je bil denar za likvidacijo teh dveh bank zagotovljen iz javnih sredstev. Določila jim je celo plače, ki so nekaj tisočakov višje od plač, ki jih prejemata upravi dveh največjih bank v državi, torej NLB in NKBM.

Radio Slovenija 1, Druga jutranja kronika 04. 01. 2014

Doseg / Reach: 144000

Država / Country: Slovenija

Čas / Time: 07:03

Trajanje / Duration: 3 min 1

Tožbe zoper Banko Slovenije

RA SLOVENIJA 1, 4.1.2013, DRUGA JUTRANJA KRONIKA, 7:03

VZMD je zaradi izbrisa podrejenih obveznic NLB-ja, Factor banke in Probanke na ljubljansko upravno sodišče vložilo tri tožbe zoper Banko Slovenije. Hkrati Ustavno sodišče, kot je znano, prav zdaj presoja, ali je bil izbris podrejenih obveznic v slovenskih bankah, s katerimi je država pridobila 442 milijonov evrov, ustaven. Urška Jereb Brankovič.

URŠKA JEREB BRANKOVIČ: VZMD je zaradi razlastitve imetnikov podrejenih obveznic v NLB, Factor in Probanki na Upravno sodišče vložilo tri tožbe zoper Banko Slovenije. Za kaj konkretno gre? Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije (MDS) Rajko Stankovič.

RAJKO STANKOVIČ: Glede na to, da niso bile posamične odločbe imenske, izdane imetnikom obveznic, kjer bi bilo natančno obrazloženo, zakaj so bili razlaščeni in da so odvetnik Kunič in nekateri imetniki to so poskušali dobiti in tega (od BS) niso dobili, so se pač odločili, da bodo probali na ta način do teh odločb priti.

JEREB BRANKOVIČ: Kot je znano, Ustavno sodišče prav zdaj presoja sporne člene zakona o bančništvu, ki določa, da morajo pri sanaciji bank prispevati tudi delničarji in podrejeni upniki. Stankovič presojo pričakuje v nekaj mesecih.

STANKOVIČ: Pripoznava absolutno prednostno obravnavo, kar pomeni, da bo odločalo o tej stvari v treh do šestih mesecih. O zadržanju (izvajanja spornih členov ZBAN- 1L) pa ni odločalo, ker je pravica materialne narave. To pomeni po domače, da se čahko materialna pravica povrne v denarju.

JEREB BRANKOVIČ: Ali je Ustavno sodišče v kateri izmed drugih držav evra že razsodilo v prid imetnikov podrejenih obveznic?

STANKOVIČ: Če se ne motim, je bilo to na Irskem in na Portugalskem so ugodili in razveljavili tiste ukrepe, ki jih je Evropa na nek način zapovedala članicam.

JEREB BRANKOVIČ: In če se bo to zgodilo tudi pri nas, bo morala država na račune vrniti 442 vzetih

milijonov?

STANKOVIČ: To je v najboljšem primeru, (in edina) možnost v denarju. Ustavno sodišče lahko presodi v 100 procentnem znesku, lahko (pa) presodi v kakšnem drugem (%) zneska. Vendar naj povem, če bi v tem (primeru presodilo v) 100 procentnem znesku, je to le 7 procentov (celotne sanacije) bančne luknje.

Medij: Večer Avtorji: L. F. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 04. 01. 2014 Stran: 5

Vseslovensko združenje malih delničarjev je na upravno sodišče vložilo tri tožbe. Izpodbijajo izbris podrejenih obveznic NLB, Factor banke in Probanke

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je prvi delovni dan leta 2014 proti Banki Slovenije vložilo tri tožbe na upravno sodišče, in sicer zaradi izbrisa podrejenih obveznic NLB, Factor banke in Probanke. V združenju pravijo, da Banka Slovenije razlaščencem ne dovoli niti vpogleda v odločbe o njihovem izbrisu, zato pozivajo k spoštovanju pravnih norm in temeljnih demokratičnih načel.

VZMD preko odvetniške pisarne Kunič v imenu 293 imetnikov podrejenih obveznic treh slovenskih bank, ki so bili 18. decembra lani razlaščeni, na upravnem sodišču v Ljubljani izpodbija izbris podrejenih obveznic NLB (v imenu 229 imetnikov obveznic NLB 26. izdaje), Factor banke (v imenu 24 imetnikov obveznic Factor banke 9. izdaje) in Probanke (v imenu 40 imetnikov obveznic Probanke 9., 11. in 12. izdaje).

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 01. 2014 Stran: 10

Razlastitev BS ne dovoli niti vpogleda v odločbe o izbrisu, pravijo mali delničarji

Ljubljana - Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je zaradi nedavne razlastitve imetnikov podrejenih obveznic Nove Ljubljanske Banke (NLB), Factor Banke in Probanke na upravnem sodišču sprožilo tri tožbe proti regulatorju bančnega trga Banki Slovenije.

Imetniki podrejenih obveznic NLB, Factor banke in Probanke so 18. decembra lani dokončno izgubili vse svoje premoženje. Njihovo razlastitev je uzakonila novembra lani sprejeta novela zakona o bančništvu, ki je Banki Slovenije (BS) podelila pravico odrediti odpis vseh podrejenih obveznic bank, čemur ostro nasprotujejo v VZMD, saj menijo, da je takšen ukrep neustaven. »Razlastitev je najbolj radikalen poseg v pravico lastnika,« je včeraj poudaril predsednik VZMD Kristjan Verbič. Združenje je že na začetku decembra vložilo zahtevo za ustavno presojo in zadržanje novele zakona o bančništvu, ker pa to razlastitve ni ustavilo, so šli zdaj še korak dlje in v imenu 293 razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic bank vložili tožbe na upravno sodišče.

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 12. 2013 Stran: 16

Vlada Alenke Bratušek je v pet bank, dve tajkunski, nakazala 3.467 milijonov evrov davkoplacevalskega denarja, hkrati pa razlastila male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, ki so imele značaj depozitov (skupno za 775,2 milijona evrov).

V preteklih dneh so se v banke v državni lasti že zlili novi milijoni davkoplačcvalskih evrov. V Novo Ljubljansko banko (NLB) smo davkoplačevalci spet vložili novih 1.141 milijonov evrov gotovine, za še naslednjih 410 milijonov evrov pa so bile izdane državne obveznice. Skupno je banka prejela 1.551 milijonov evrov davkoplacevalskega denarja. Za Novo Kreditno banko Maribor (NKBM) smo namenili 620 milijonov evrov v gotovini, za 250 milijonov evrov je bilo izdanih državnih obveznic. Banka je torej skupno prejela 870 milijonov evrov davkoplačevalskih sredstev. Tretja banka, ki je v delni državni lasti, pa je Abanka Vipa, ki je prejela 358 milijonov evrov gotovine, za 243 milijonov evrov pa je bilo izdanih državnih obveznic. Skupno je tako šlo v vse tri banke 2.119 milijonov evrov gotovine, k čemur je treba dodati še 903 milijone evrov v državnih obveznicah. Gre Lorej za 3.022 milijonov evrov, s katerimi smo davkoplačevalci vnovič

V preteklih dneh smo davkoplačevalci za dokapitalizacijo treh večjih državnih in dveh manjših zasebnih bank plačali približno toliko, kot ZPIZ letno nameni za izplačilo vseh pokojnin.

Razlastili male delničarje in dali tajkunom

Vlada Alenke Bratušekje prek Banke Slovenije v preteklih dneh razlastila male delničarje, ki so v preteklih letih kupovali delnice bank v slovenski lasti. Tudi tiste, ki so delnice po vrednosti 27 evrov kupovali leta 2008. Tako so v NLB izničili osnovni kapital banke v višini dobrih 184 milijonov evrov, v NKBM v višini dobrih 143 milijonov evrov in v Abanki v višini 7,2 milijona evrov. Delnice so preprosto razveljavili in izbrisali iz delniške knjige pri Centralni klirinško depotni družbi. Skupno so torej ljudem odvzeli 334,2 milijona evrov, kolikor je znašala vrednost njihovih delnic v omenjenih bankah. Hkrati je vlada samo zasebnima Probanki in Factor banki v istem dnevu namenila 445 milijonov evrov, ki jih bosta ti porabili za pokrivanje bančne luknje, nastale zaradi danih in nevrnjenih posojil izbranim komitentom. Znano je, da sta bili banki že vse od začetka v zasebni lasti tajkunov in namenjeni njihovemu poslovanju. Poleg državnih bank seveda. Skratka, Bratuškova je vzela malim delničarjem, da je pokrila dolgove bogatašev in svojih privržencev.