Factor banka

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 02. 2016 Stran: 9

Probanka in Factor banka Dodatne zahteve poslancev

Ljubljana - Pripojitev Probanke in Factor banke k DUTB se lahko zavleče, saj je parlamentarna komisija za nadzor javnih financ vladi naložila še revizijo pripojitve in poročilo poslovodstva o pripojitvi. To bi postopek pripojitve lahko podaljšalo in podražilo.

Kot smo poročali v intervjuju z Igom Grudnom, predsednikom uprave Probanke, včeraj pa je to v državnem zboru potrdil tudi državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja, naj bi Probanka in Factor banka, ki sta v nadzorovani likvidaciji, sredi februarja ugasnili. Banka Slovenije naj bi prihodnji teden bankama odvzela licenco za opravljanje bančne dejavnosti, s čimer mandat preneha izrednima upravama, nato pa bi vlada kot skupščina obeh bank in DUTB izvedla vse potrebne sklepe za vpis pripojitve v sodni register. Ta naj bi se zgodila v ponedeljek, 15. februarja.

Poslanci vladi pokvarili načrte

Medij: Večer Avtorji: G.R. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 01. 2016 Stran: 6

Vlada je na včerajšnji redni seji kot skupščina DUTB soglašala, da ni treba sestaviti vmesne bilance stanja prevzemne družbe in poročila poslovodstva o pripojitvi ter revizije pripojitve v postopku poenostavljene pripojitve Probanke in Factor banke k prevzemni družbi DUTB. Pojasnili so še, da so se, ker je država stoodstotna lastnica vseh treh družb, odpovedali uporabi nekaterih členov zakona o gospodarskih družbah.

Potem ko je 1. decembra potekala javna obravnava na tematiko bančnih izbrisov na sodišču Evropske unije (EU) v  Luksemburgu, bo v četrtek, 18. februarja 2016 (ob 9.30 uri) generalno pravobranilstvo sodišča predstavilo svoje sklepne predloge na javni obravnavi Sodišča EU. V Društvu MDS upamo, da bo za tem kar najhitreje sledila sklepna odločitev Sodišča EU, zatem pa še odločitev slovenskega Ustavnega sodišča, ki z oznako absolutne prednosti o zadevi odloča od decembra 2013 dalje (za primere izbrisov v NLB, d.d., Novi KBM, d.d., Abanki Vipa, d.d., Factor banki, d.d. in Probanki, d.d.) ter od decembra 2014 dalje (za primer izbrisa v Banki Celje, d.d.).

Ljubljana, 8. december 2015

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra,Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 08. 12. 2015 Stran: 3

Veselijo podatki o optimizaciji poslovanja, na drugi strani sence dvoma nad čistim poslovnim izidom

Še pomnite državne milijarde, vbrizgane v NLB, NKBM in Abanko? Dve leti je že od tega. Vas zanima, kako v bankah ravnajo z vašimi milijardami?

Najprej spomnimo, kaj se je zgodilo 18. decembra 2013:

• dokapitalizacija NLB v vrednosti 1,551 milijarde evrov (od tega 1,14 milijarde evrov v gotovini in 410 milijonov v obveznicah RS);
• dokapitalizacija NKBM v vrednosti 870 milijonov evrov (od tega 620 milijonov v gotovini in 250 milijonovvobveznicahRS);
• dokapitalizacija Abanke s 348 milijoni evrovgotovine.

Vse omenjene banke so dve leti po sanaciji znižale stroške poslovanja, okrepile kapitalsko ustreznost, izboljšale obrestno maržo ter se vrnile k dobičku. Pa vendar nas preteklost uči, da vsaj nekaj dvoma po treh četrtletjih rezultatov ne škodi. Državne banke so vselej konec leta oblikovale visoke rezervacije in slabile svoj kreditni portfelj, kar je vodilo v poslabše vanje poslovnega izida.

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 24. 11. 2015 Stran: 7

Čez slab teden, 1. decembra, je na Sodišču EU v Luksemburgu sklicana prva obravnava zaradi dve leti prej izbrisanih podrejencev. Preverili smo, kdo se je »oborožil« s kom.

Decembra 2013 je po odločbi Banke Slovenije okoli dva tisoč imetnikov podrejenih obveznic šestih bank izgubilo za okoli 600 milijonov evrov svojega premoženja. To bi - po prospektih sodeč - bilo ogroženo, če poenostavimo, le, če bi šle banke v stečaj.

A Banka Slovenije in vlada Alenke Bratušek sta se odločili, da bo banke rešila država. Stečajev bank NLB, NI _BM, Abanke, Banke Celje, Factor banke in Probanke ni bilo. Je pa bila vložena pobuda za oceno ustavnosti. In nato se je še bolj zapletlo.

Ko žvižgač vse pokvari ...

Medij: Finance Avtorji: Bertoncelj Mateja,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 24. 04. 2015 Stran: 6

Kad, Zlata moneta 2, Merkur v stečaju ter Probanka v likvidaciji se dogovarjajo za skupno prodajo

Mimo neposlušnega šefa Perutnine Ptuj Romana Glaserja so se lastniki polovice Perutnine Ptuj začeli dogovarjati za skupno prodajo. Glaser ima sicer že svojega svetovalca BNP Paribas. A med preostalimi lastniki se sliši, da mu ne zaupajo, saj ne spoštuje niti zahtev po revizijah. Tudi reprogram bančnih dolgov od njih zahteva vsaj 20 -milijonsko dokapitalizacijo.

Kdaj in kako bi se lahko začela prodajati polovica Perutnine Ptuj (PP), še ni jasno - naši viri pravijo, da se še nekaj časa ne bo, saj so se pogovori šele začeli. Zlata moneta 2, nekdaj sojo obvladovali vodilni Probanke z Romano Pajenk na čelu, prek te pa obvladovali prav banko, ter Probanka, Id je od septembra 2013 v likvidaciji, sta že objavili pozive za prodajo deležev. Stečajna upraviteljica Merkurja, Id je s 24,3-odstotnim deležem največji lastnik PP, paje tudi napovedala prodajo deleža.

Zakaj vzporedna postopka?

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v začetku leta na Ministrstvo za finance naslovilo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja in sicer za stanje vseh depozitov, ki jih je Republika Slovenija imela v slovenskih bankah na dan 30.09.2013. Sprva smo v Društvu MDS dobili prijazen odgovor z Ministrstva, da bodo morali za podatke povprašati banke (kar si razlagamo kot da Ministrstvo ne ve kje in koliko depozitov ima RS) in bo zato nekaj časa trajalo, danes pa smo z Ministrstva prejeli odločbo, s katero so zavrnili našo zahtevo, sklicujoč se na posamezne banke, ki zaradi varovanja poslovne skrivnosti slednjih podatkov naj ne bi smele razkrivati. Sočasno pa Ministrstvo zapiše podatek, da je RS na dan 30.09.2013 imela deponiranih dobre 3 milijarde EUR sredstev s povprečno obrestno mero 3,9 % in ročnostjo 426 dni.

Ljubljana, 25. marec 2015

Razlastitev delničarjev in obvezničarjev za zaščito davkoplačevalcev?!

Zadnjih nekaj tednov smo na sejah delovnih teles Državnega zbora RS kakor tudi na izredni seji Državnega zbora RS s strani predstavnikov Ministrstva, Banke Slovenije kakor tudi nekdanje predsednice Vlade RS, mag. Alenke Bratušek, večkrat slišali, da je bila sanacija z izbrisom narejena zato, da se je zaščitilo ostale davkoplačevalce in da bi v nasprotnem primeru sledil stečaj bank.

Danes, dne 25.03.2015 končno imamo uradni podatek, da je imela na dan 30.09.2013 Republika Slovenija 3.012.300.000,00 EUR depozitov, s povprečno ročnostjo 426 dni, kar pomeni, da bi lahko sanacija bančnega sistema bila izvedena z razgradnjo navedenih depozitov, namesto tega pa se je država zadolžila na mednarodnih finančnih trgih po 7 % obrestni meri, čeprav se depoziti obrestujejo le 3,9 %. Toliko o ščitenju slovenskih davkoplačevalcev…

Ministrstvo se sprva sklicuje na ZUP potem pa v odločbi ugotovi, da ima vse podatke pri sebi ampak so na žalost poslovna skrivnost banke?!

Ministrstvo za finance nas je sprva 11.02.2015 obvestil, da mora skladno s 143. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) k udeležbi v postopek povabiti slovenske banke. Po pregledu 143. člena ZUPa se v Društvu MDS sprašujemo, kakšen pravni interes imajo pri celotni zadevi slovenske banke. Društvo MDS zahteva razkritje informacij od pristojnega ministrstva, koliko depozitov je imela država na konkreten datum. Podatka ne zahtevamo od banke in zato toliko bolj preseneča odločba z dnem 25.03.2015, kjer se navajajo trditve bank, da gre za poslovne skrivnosti banke?!

Da bo mera polna, pa ministrstvo celo v drugem odstavku odločbe navede, da razpolaga z vsemi podatki, vendar pa se sklicuje na poslovno skrivnost banke. Očitno predstavniki ministrstva ne razumejo, da podatke zahtevamo od njih, kot organa ki je dolžan razkriti informacijo javnega značaja in nas pri tem ne zanima pozicija banke, saj od nje nismo zahtevali nobenih podatkov niti ni pojasnjeno kakšen pravni interes bi imela pri razkrivanju informacij posamezna banka.

Za banke, ki se k postopku niso priglasile pa Ministrstvo sprejme odločitev namesto njih

V petek, 13.03.2015 je v Državnem zboru RS potekala 10. izredna seja, katere glavna tema je bil sanacija slovenskega bančnega sistema.

Za ogled 1. dela posnetka iz 10. izredne seje Državnega zbora RS z dne 13.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Za ogled 2. dela posnetka iz 10. izredne seje Državnega zbora RS z dne 13.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Medij: Finance Avtorji: Kenda Albina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 13. 03. 2015 Stran: 4

V državnem zbor u bo danes spet vroče. Poslanci se bodo lotili perečih vprašanj slovenske bančne sanacije na izredni seji, sklic katere je zahtevala skupina poslancev NSi s prvopodpisanim Matejem Toninom.

Pričakovati je razpravo o dveh sklopih bančne sanacije, in sicer:

Za ogled celotnega članka kliknite tukaj.

VIR: MMC RTV SLO/Televizija Slovenija

Zadnje upanje - ustavno sodišče

Izbris delnic in podrejenih obveznic zaradi krpanja bančne luknje je pokojninske družbe in sklade, ki dodatno starostno zavarujejo pol milijona ljudi, oškodoval za 32 milijonov evrov.

Za ogled prispevka na RTV Slovenija 1 iz oddaje Točka Preloma z dne 11.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Ustavno sodišče je prejelo več zahtev za presojo ustavnosti določb zakona o bančništvu, ki je razlastil oziroma "postrigel" lastnike podrejenih obveznic saniranih bank. Med oškodovanimi se največkrat omenja sto tisoč posameznikov, ki so ob sanaciji NLB-ja, NKBM-ja, Abanke, Probanke, Factor banke in Banke Celje ostali brez skoraj 600 milijonov evrov vrednih delnic in podrejenih obveznic.

Odškodovanje pokojninskih skladov