Sava Re

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  Sava Re, Zavarovalnica Triglav, Ljubljanska borza,  Zagrebška borza, Fina, Intercapital Datum: Sobota, 22. november 2025 Vir: TUKAJ

Slovenska vlada je ocenila, da hrvaška državna agencija Fina ne uživa takega ugleda, da bi postala lastnica Ljubljanske borze. Pred leti je hrvaška vlada najprej odločila, da je Zavarovalnica Triglav tvegana prevzemnica za Croatio osiguranje, nato pa ji je agencija Hanfa preprečila že dogovorjen prevzem pokojninske zavarovalnice.

Tik pred zdajci je slovenska vlada postavila ogromne ovire hrvaški državi pri načrtovanem posrednem prevzemu Ljubljanske borze. To od leta 2015 lastniško obvladuje družba Zagrebačka burza, ki upravlja istoimensko borzo v sosednji državi, dotlej pa je bila Ljubljanska borza nekaj let v lasti avstrijske skupine CEE Stock Exchange Group, ki je obvladovala tudi dunajsko, praško in budimpeško borzo.

Za načrtovan prevzem Zagrebačke burze bi morala hrvaška državna Financijska agencija (Fina), ki je naslednica Zavoda za platni promet, slednji pa je bil naslednik Službe društvenog knjigovodstva (takšno organizacijo za finančni nadzor smo imeli tudi v Sloveniji, obče pa je bila znana kot SDK), prejeti le še dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Ta bi morala po prvotnih načrtih odločitev sprejeti v četrtek, a je odločanje preložila za nekaj dni, potem ko so na seji vlade ocenili, da Fina kot bodoča kvalificirana imetnica deležev Ljubljanske borze ne uživa ugleda v smislu 73. člena zakona o bančništvu. Poleg tega je vlada odločila, da je za prevzem kritične infrastrukture, kar po novem predstavlja tudi Ljubljanska borza, potrebno njeno soglasje, če jo prevzema tuja država ali podjetje, ki je v večinski lasti države.

Za nakup največje Croatie osiguranje je Zavarovalnica Triglav pred leti oddala najboljšo ponudbo, a jo je hrvaška vlada izločila iz nadaljnjega postopka, češ da je tvegan prevzemnik. Croatio osiguranje je nato prevzel rovinjska Adris grupa, ki zdaj želi v Sloveniji prevzeti Savo Re, ključno družbo Zavarovalne skupine Sava.

Na podoben način, kot je zdaj slovenska vlada odločila, da Fina ne uživa takega ugleda, da bi postala lastnica Ljubljanske borze, je v preteklosti hrvaška država s svojimi organizacijami neposredno preprečila vsaj dva večja slovenska prevzema na njenih tleh. Z ravnanjem ob sporu Ljubljanske banke s hrvaškimi varčevalci jih je domnevno posredno preprečila še dosti več, tako da so lahko številna slovenska podjetja na sosednjem trgu – ne le v finančni industriji, marveč tudi v številnih drugih panogah – svoje poslovanje širila le organsko.

Po številnih ocenah so bili razlogi, s katerimi je hrvaška država Zavarovalnici Triglav preprečile dva prevzema, neutemeljeni. Ko je bil v letu 2013 naprodaj 80-odstotni lastniški delež največje hrvaške zavarovalnice Croatia osiguranje, je najboljšo ponudbo oddala Zavarovalnica Triglav, vendar sta se v drugi krog uvrstila poljska zavarovalnica PZU in rovinjsko podjetje Adris grupa, takrat še lastnik podjetja Tvornica duhana Rovinj, ki je bilo leta 2015 za okoli pol milijarde evrov prodano britanskemu tobačnemu gigantu British American Tobacco. V predlogu sklepov hrvaške vlade je bila takšna odločitev obrazložena s tem, da je Zavarovalnica Triglav tvegana prevzemnica, saj bi morala šele pridobiti del sredstev, potrebnih za nakup Croatie osiguranje. Toda dejstvo je bilo, da je bila Zavarovalnica Triglav sposobna prevzem z lahkoto financirati.

Po pričakovanjih je Adris grupi na koncu uspelo prevzeti Croatio osiguranje, kasneje pa je začela kopičiti delnice Save Re, ključne družbe v Zavarovalni skupini Sava. Od Agencije za zavarovalni nadzor sta Adris in Croatia osiguranje pred leti pridobila dovoljenje, da lahko skupaj pridobita največ 20 odstotkov delnic Save Re. V letošnjem letu je Croatia osiguranje od svojega lastnika Adris grupe kupila dobrih 19 odstotkov delnic, ki so hranjene na fiduciarnem računu podjetja Intercapital securities. Po neuradnih podatkih v Croatia osiguranje zdaj načrtujejo prevzem Save Re.

Naključno ali ne, na podoben način, se pravi domnevno z »lase privlečenim« izgovorom, s katerim je hrvaška država zaustavila Zavarovalnico Triglav pri njenem naskoku na Croatio osiguranje, ji je dala košarico tudi pri prevzemu pokojninske zavarovalnice Raiffeisen mirovinsko osiguravajuće društvo (RMOD).

Možni scenariji

Potem ko so iz Zavarovalnice Triglav sporočili, da vstopajo na hrvaški trg pokojninskih zavarovanj, je bilo treba za prevzem RMOD pridobiti še dovoljenja od regulatorjev trga. Dva meseca po sklenitvi pogodbe o nakupu RMOD je hrvaška agencija za varstvo konkurence z načrtovanim prevzemom soglašala. Toda Hrvatska agencija za nadzor financijskih usluga (Hanfa) je skoraj dve leti po dogovorjeni kupčiji odločila, da Zavarovalnica Triglav ne more prevzeti RMOD. Uradna razlaga za takšno odločitev je bila, da na podlagi zakona o pokojninskih zavarovalnicah niso izpolnjeni pogoji za izdajo potrebnega soglasja. Po neuradnih podatkih pa naj bi v Hanfi zavrnitev izdaje dovoljenja za prevzem utemeljili z dolgoročnim visokim tveganjem pri upravljanju hrvaškega pokojninskega sistema. Takšno stališče je Hanfa med drugim zavzela, ker sta večja lastnika Zavarovalnice Triglav Slovenski državni holding (SDH) ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ki v Sloveniji izplačuje pokojnine. Na tem mestu velja poudariti, da Zavarovalnica Triglav ni le največja zavarovalnica v Sloveniji, ampak tudi v vseh državah jugovzhodne Evrope.

Kako se bodo odvijali dogodki z načrtovanim prevzemom Ljubljanske borze, je težko napovedovati. Tudi če Fina od ATVP ne bo dobila soglasja za prevzem, ni pričakovati, da bodo Hrvati vrgli puško v koruzo. Dober poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan, je opozoril, da bi se Hrvati v prevzem lahko podali prek kakšnega drugega podjetja, sploh zdaj, ko je slovenska vlada odločila, da je za prevzem kritične infrastrukture, če jo prevzema tuja država ali podjetje v večinski lasti države, potrebno njeno soglasje. Ob tem je navedel hrvaško investicijsko skupino Intercapital, ki ima v lasti 8,6-odstotka delnic Zagrebačke burze, s tem pa tudi Ljubljanske borze. Ker je Intercapital eden od vzdrževalcev likvidnosti na Ljubljanski borzi, bi ga slovenska vlada težko opredelila za neprimernega prevzemnika, je dodal naš sogovornik.

Eden od možnih scenarijev, ki se omenja neuradno, je, da bi moči združili finančni vlagatelji in od Zagrebačke burze poskušali kupiti Ljubljansko borzo. Druga, skrajna možnost je, da bi se v Sloveniji ustanovila nova borza, na njo pa bi podjetja, katerih delnice zdaj kotirajo na Ljubljanski borzi, prenesla svoje delnice. 

Za 2,2 milijarde evrov naložb v nepremičnine na Hrvaškem

VZMD – Vseslovensko združenje malih deležnikov
Društvo MDS – Društvo Mali delničarji Slovenije

SKUPNA IZJAVA VZMD in Društva MDS: Velika zaskrbljenost glede nameravane spremembe lastništva ljubljanske borze

Ljubljana, 19.11.2025

V VZMD in Društvu MDS z veliko zaskrbljenostjo spremljamo postopke, povezane z nameravano spremembo lastništva ljubljanske borze, ki izhajajo iz potekajočega postopka prevzema zagrebške borze s strani hrvaške državne agencije FINA. Gre za poseg v upravljanje bistvene infrastrukture slovenskega kapitalskega trga, pri katerem obstaja utemeljena bojazen, da bi lahko nad strokovnimi, poslovnimi in finančnimi interesi začeli prevladovati nestrokovni, neposlovni in nefinančni interesi, kar bi utegnilo negativno vplivati na razvoj, stabilnost in funkcionalnost slovenskega kapitalskega trga.

V VZMD in Društvu MDS posebej opozarjamo, da se s prehodom borzne infrastrukture v roke državnega organa tuje države znatno povečuje tveganje političnih in administrativnih vplivov, ki niso nujno skladni z načeli objektivnih poslovnih koristi, na katerih mora temeljiti delovanje kapitalskega trga.

Ob tem poudarjamo, da VZMD in Društvu MDS nista podpornika državnih intervencijskih ukrepov na kapitalskem trgu, zato rešitve nastalega položaja tudi ne vidimo v lastniški intervenciji slovenskih državnih organov.

Za ogled prispevka iz ODMEVOV RTV SLO 1 z dne 20.11.2025 ob 22.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Edina ustrezna rešitev je tržna enkopravnost, ki bo omogočala zakonito možnost izbire izdajateljev glede najboljše borze. Takšna možnost izbire bo preprečevala morebitne zlorabe, do katerih bi sicer lahko vodilo državno lastništvo tuje države v koncentrirani tržni infrastukturi.

Žal trenutna slovenska zakonodaja takšne možnosti slovenskim izdajateljem ne daje.

Veljavni Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) namreč odločitev izdajatelja za zamenjavo borze obravnava enako kot odločitev izdajatelja za to, da sploh preneha biti borzna družba (deseti odstavek 125. člena ZTFI-1). To je povsem napačno ter v škodo tako izdajateljev kot malih delničarjev.

Posledično v VZMD in Društvu MDS dajemo urgentno javno pobudo za spremembo ZTFI-1, tako da se črta ustavno sporni deseti odstavek 125. člena ZTFI, s čimer bo omogočena konkurenca ponujanja borznih storitev.

Rajko Stanković, predsednik Društva MDS, je ob tem povedal:

"Mali delničarji potrebujemo transparenten, neodvisen in konkurenčen kapitalski trg. Trenutna ureditev obstoječe izdajatelje in njihove manjšinske delničarje postavlja v neupravičeno slabši položaj in s tem povzroča dodatna neupravičena finančna tveganja. Pričakujemo hitro reakcijo zakonodajalca in regulatorja, da se zagotovi nevtralnost tržne infrastrukture."

Matjaž Car, direktor VZMD, je ob tem povedal:

"Prevzem borzne infrastrukture s strani državnega organa, ki ne deluje nujno po tržnih načelih, predstavlja tveganje za kapitalski trg. Izdajatelji in vlagatelji ne smejo postati talci političnih ali administrativnih odločitev. Od zakonodajalca pričakujemo, da nemudoma odpravi neustavne omejitve, ki izdajateljem onemogočajo učinkotivo izbiro ponudnika borznih storitev."

VZMD in Društvo MDS ostajata zavezana varovanju pravic izdajateljev, malih delničarjev in drugih vlagateljev ter bosta pozorno spremljala nadaljnje postopke ter odziv odločevalcev na ta predlog za nujne zakonodajne spremembe.

Delničarji družbe Save Re, d.d. so se na današnji 41. skupščini delničarjev seznanili s poslovanjem skupine Sava Re v letu 2024, odločali o delitvi bilančnega dobička, ki je za dividende namenil 50 centov več kot lani in sicer 2,25 EUR bruto na delnico, podelili so razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Prav tako je skupščina izvolila 3 člane nadzornega sveta predstavnike kapitala. Skupščina je prav tako potrdila izbor revizijske družbe za poslovna leta 2025, 2026 in 2027 in se seznanila s Poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora Save Re. Na skupščini sta pooblaščenca Društva MDS zastopala preko 120.000 glasov malih delničarjev. 

Ljubljana, 26. maja 2025

Delničarjem Save Re 2,25 EUR dividende, uprava in nadzorni svet z razrešnico

Delničarji so sprejeli, da se bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2024 znaša 56.542.806,98 EUR evra, se uporabi tako:

• Del bilančnega dobička v višini 34.869.816,00 evra se uporabi za izplačilo dividend. Dividenda znaša 2,25 evra bruto na delnico in se 11. 6. 2025 izplača delničarjem, ki so 10. 6. 2025 vpisani v delniško knjigo.
• Preostali del bilančnega dobička v višini 21.672.990,98 evra se ne uporabi.

Uprava in nadzorni svet sta prejeli razrešnico za preteklo leto.

Izvoljeni trije nadzorniki iz vrst kapitala

Skupščina je izvolila dve članici in člana nadzornega sveta Save Re in sicer: ga. Mojco Androjno, g. Klemna Babnika in ga. Natašo Damjanović. V nadaljevanju njihove kratke predstavitve.

Na današnji 40. skupščini delničarjev družbe Save Re d.d. je bilo prisotno 11.610.053 delnic oz. 74.91 % osnovnega kapital. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal delničarje, ki so lastniki 208.262 delnic oz. nekaj manj kot 1,80 % na skupščini zastopanega kapitala. Vsi sklepi so bili sprejeti z več kot 99,9 % večino.

Ljubljana, 27.05.2024

Delničarji družbe Save Re, d.d. so na tokratni 40. skupščini odločali o rednih zadevah in sicer se seznanili s poslovanje skupine Sava Re v letu 2023, odločali so o delitvi bilančnega dobička, podeljevali razrešnice Nadzornemu svetu in Upravi družbe, seznanili so se s Poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora Save Re, d.d., v poslovnem letu 2023 ter  potrdili Politiko prejemkov članov vodenja in nadzora družbe.

Izvolili so tudi Davor Ivan Gjivoje, jr. kot predstavnika kapitala v nadzornem svetu, kateremu so podelili 3 mandat, ki začne teči 09.03.2025 za obdobje 4 let.

Prav tako so se seznanili z delavskimi predstavniki v nadzornem svetu in sicer z 13.6.2023 je nastopila še en mandat ga. Edita Rituper, dotedanja članica nadzornega sveta, predstavnica delavcev družbe. Za drugega predstavnika delavcev v nadzornem svetu pa je bil imenovan Blaž Garbajs, ki mu je bil mandat člana podeljen prvič in tudi on je mandat nastopil 13. 6. 2023.

Sprejeta dividenda 1,75 EUR na delnico je za 9,4 % višja od lani, dividenda bo izplačana 12.06.2024

Skupščina je potrdila predlog, da družba izplača dividendo v višini 1,75 evra bruto na delnico, kar ob upoštevanju števila lastnih delnic znaša 27.120.968,00 evra oziroma 42 odstotkov čistega poslovnega izida skupine za leto 2023. Predlagana dividenda predstavlja 9,4-odstotno rast glede na izplačano dividendo za leto 2022.

Sprejet je bil sklep, da se Bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2023 znaša 57.546.609,84 evra, uporabi tako:

• da se del bilančnega dobička v višini 27.120.968,00 evra uporabi za izplačilo dividend. Dividenda znaša 1,75 evra bruto na delnico in se 12. 06. 2024 izplača delničarjem, ki so 11. 6. 2024 vpisani v delniško knjigo.

• preostali del bilančnega dobička v višini 30.425.641,84 evra se ne uporabi in ostane nerazporejen.

Kratek opis poslovanja leta 2023

Zavarovalna skupina Sava je v letu 2023 kljub izjemnim škodnim dogodkom v Sloveniji poslovala uspešno in bolje od načrtov ter zabeležila čisti poslovni izid v višini 64,7 milijona evrov. Predlog dividende sledi dividendni politiki, ki opredeljuje izplačilo v razponu med 35 in 45 odstotkov dobička skupine. Pri oblikovanju predloga je družba upoštevala tudi druge okoliščine, kot so ocenjena višina presežka primernih lastnih virov sredstev nad zahtevanim solventnostnim kapitalom v okviru ureditve Solventnost II, lastna ocena tveganj in solventnosti skupine, kapitalski modeli bonitetnih hiš S&P Global Ratings in AM Best, potrjeni letni in strateški načrti skupine in družbe, novi razvojni projekti, ki bi vključili dodaten kapital, ter druge pomembne okoliščine, ki vplivajo na finančno stanje družbe.

Družba za izračun kapitalske ustreznosti v skladu z zakonodajo Solventnost II uporablja standardno formulo. Na dan 31. 12. 2023 je kapitalsko ustrezna in izkazuje visok solventnostni količnik v višini 289 %.

Zavarovalna skupina Sava dosegla pomembno rast obsega poslovanja in ustvarila 38 mio € dobička pred davki v obdobju januar - marec 2024

Kar je že objavila družba dne 17.05.2024 na spletni strani družbe in Seonetu je bilo predstavljeno tudi na skupščini. Če na kratko povzamemo prve tri mesece 2024 sledi, da se je:

• Obseg poslovanja medletno zrasel za 18,4 % na 307,8 mio €
• Ugodno škodno dogajanje v obdobju
• Dobiček pred obdavčitvijo medletno zrasel za 56,5 % na 38,0 mio €
• Donosnost lastniškega kapitala 18,0 %
• Solventnostni količnik v razponu 193–199 %

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in Obvezničarji, mali delničarji Datum: Sobota , 30. september 2023 Stran: 4

Prizadeti v avgustovskih katastrofalnih poplavah te dni že prejemajo prve pomoči. Ocena, ali je ta dovolj velika in dovolj hitra, je verjetno zelo odvisna od tega, na kateri strani si - med tistimi, ki pomoč potrebujejo, ali med tistimi, ki jo delijo. A vladi pri iskanju rešitev za sanacijo posledic poletnih ujm gotovo ni mogoče očitati prepočasnosti, prej obratno. V vnemi po hitri sanaciji je škodo po poplavah ocenila na skoraj sedem milijard evrov, še preden je bil popis škode sploh končan. Ne le to, za sanacijo na podlagi te vedeževalske ocene je že začela zagotavljati finančne vire.

Poleg milijard iz evropskih skladov računa še na prihranke pri zategovanju pasu ministrstev, uzakonila pa je tudi dodatno tako imenovano začasno solidarnostno dajatev zaposlenih in podjetij, s katero namerava skupaj z donacijami napolniti solidarnostni sklad. Napovedala je celo dodatno obdavčitev nekaterih sektorjev, konkretno bilančne vsote bank.

Gotovo je prav, da se po takšni katastrofi zagotovijo zadostna sredstva za ureditev vodotokov, zagotovitev varnih domov, cest in vsega drugega, kar bo preprečilo ponovitev avgustovskega poplavnega scenarija. Prav tako je prav, da k temu prispeva celotna družba.

Ocena škode pred popisom

A gospodarstvo glede novih prispevkov pričakovano dviguje obrvi. Ne le, da so bile rešitve sprejete v taki naglici, da niti na pristojnem ministrstvu podjetjem več tednov niso znali pojasniti, kako naj bi podjetja izvedla predvideno delovno solidarnostno soboto, ampak to predstavlja tudi dodatne obremenitve za gospodarstvo. To zato meni, da bi se morali k uvajanju obveznega prispevka zateči šele, če bo ta zares potreben, torej ko bo končan popis nastale škode in bo znana višina zbranih sredstev iz prostovoljnih donacij, evropske malhe in državnega proračuna.

Podobno opozarja fiskalni svet pod vodstvom Davorina Kračuna. »Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka in posledično ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov, ocenjujemo določene doslej sprejete ukrepe kot prenagljene,« meni. Pri tem opozarja na najeta posojila iz načrta za okrevanje in odpornost ter na »odločitev o uvedbi dodatnih, čeprav začasnih davčnih obremenitev prebivalstva in gospodarstva, tudi v luči ohlajanja gospodarske aktivnosti«.

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je na skupščini zastopal 1,60 % prisotnega kapitala oz. 197.190 delnic. Delničarji družbe Save Re, d.d. so se na skupščini seznanili s poslovanje skupine Sava Re v letu 2022, odločali o delitvi bilančnega dobička, podelili razrešnice Nadzornemu svetu in Upravi družbe, ter se seznanili s politiko prejemkov članov vodenja in nadzora družbe, ki pa žal ni bila sprejeta.

Ljubljana, 05. junij 2023

Delničarjem 1,60 EUR dividende, upravi in nadzornemu svetu pa razrešnica

Skupščina je potrdila predlog Uprave in NS, da se Bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2022 znaša 41.790.617,92 evra, se uporabi tako:

• Del bilančnega dobička v višini 24.796.313,60 evra se uporabi za izplačilo dividend. Dividenda znaša 1,60 evra bruto na delnico in se 21. 06. 2023 izplača delničarjem, ki so na dan 20. 06. 2023 vpisani v delniško knjigo.
• Preostali del bilančnega dobička v višini 16.994.304,32 evra se ne uporabi.

Skupščina je tudi podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu.

Poslovanje leta 2022 nad načrtovanim

V letu 2022 je skupina še naprej krepila poslovanje na tujih trgih, na katerih so bile dosežene visoke rasti premij in ustvarjenega dobička. Kombinirani količnik skupine se je zaradi popuščanja pandemije COVID 19 pričakovano povečal in je z 90,70 % celo mnogo boljši od načrtovanega.

Zavarovalna skupina Sava je v poslovnem letu 2022 kljub zaostrenim razmeram uresničila praktično vse cilje, ki si jih je zadala v svojem poslovnem načrtu. Ustvarila je za 68,2 milijona evrov dobička po obdavčitvi, s čimer je za 13,7 odstotka presegla načrtovanega. S tem je bila dosežena visoka 14,9-odstotna donosnost lastniškega kapitala. Obseg poslovanja, merjen s kosmato premijo, v višini 774,1 milijona evrov je skupina povečala za 6,1 odstotka, k čemur sta največ prispevala odseka premoženje in pozavarovanje. V letu 2022 je skupina še naprej krepila poslovanje na tujih trgih, na katerih so bile dosežene visoke rasti premij in ustvarjenega dobička.

Strategija 2022 - 2027

Z novo strategijo za obdobje 2023–2027, ki jo je skupina sprejela konec leta 2022, se nadaljuje uresničevanje  poslanstva in vizije - s predanostjo in nenehnim napredkom zagotavljati varnost in kakovost življenja.

Potrditev bonitetne ocene

Bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best sta Savi Re v 2022 ponovno podelili odlično bonitetno oceno »A«, tako pa potrdili njeno kapitalsko trdnost in solventnost.

Na današnji 38. skupščini so delničarji potrdili predlog uprave in nadzornega sveta, da se dobiček v višini 23.246.544,00 evra uporabi za izplačilo dividend. Dividenda znaša 1,50 evra bruto na delnico in bo 12. 7. 2022 izplačana delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 11. 7. 2022.

Ljubljana, 23.06.2022

Delničarji so se seznanili z letnim poročilom za leto 2021 ter upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za leto 2021.

Skupščina je za revizorja za poslovna leta 2022, 2023 in 2024 imenovala revizijsko družbo Deloitte revizija d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana.

Skupščina je potrdila Poročilo o prejemkih članov organov vodenja in nadzora Save Re, d.d., v poslovnem letu 2021, medtem ko posvetovalni sklep o odobritvi Politike prejemkov članov organov vodenja in nadzora Save Re, d.d., ni bil sprejet. Politika prejemkov Save Re je sicer skladna z zakonodajo in velja, vendar pa v nekaterih delih nekoliko odstopa od priporočil delničarja SDH, ki so bila objavljena 16. 3. 2022.

Družba bo odstopanja od priporočil SDH proučila in jih odpravila do naslednje redne skupščine delničarjev Save Re.

Zavarovalna skupina Sava je v letu 2021 ustvarila 732,7 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar predstavlja 7,6-odstotno rast. Čisti dobiček v višini 76,2 milijona evrov je za 35,1 odstotka višji od predhodnega leta in močno presega tudi načrtovanega. Donosnost lastniškega kapitala je dosegla 15,8 odstotka in kar za 3,8 odstotne točke presega ciljno donosnost iz strategije 2020–2022.

Ljubljana, 04.03.2022

K povečani dobičkonosnosti skupine prispevali vsi odseki poslovanja

Z dobičkom so poslovali vsi poslovni odseki skupine. Najbolj so k rasti dobička prispevali odseki premoženje zaradi razmeroma ugodnega škodnega dogajanja v Sloveniji, pozavarovanje zaradi boljših rezultatov tega segmenta ob nižjih škodah ter pokojninsko zavarovanje in upravljanje premoženja zaradi uspešne prodaje, pa tudi ugodnega gibanja finančnih trgov v letu 2021. Rast dobička je tudi posledica celoletne vključitve Vite, s čimer se je Zavarovalna skupina Sava utrdila kot druga največja ponudnica življenjskih zavarovanj na slovenskem trgu.

7,4-odstotna rast kosmatih premij

Skupina je v letu 2021 zbrala 729,9 milijona evrov kosmatih premij, kar je znatno 7,4-odstotno povečanje od predhodnega leta. Rast kosmatih premij izvira predvsem iz življenjskih zavarovanj v Sloveniji (40,0-odstotna rast) zaradi prevzema Vite v letu 2020, obseg zbrane premije pa je skupina povečala tudi s pozavarovanjem (5,0-odstotna rast) ter premoženjskimi in življenjskimi zavarovanji v tujini (4,9-odstotna in 2,8-odstotna rast). Skupina je za 5,1 odstotka povečala tudi kosmate premije, zbrane na slovenskem trgu, čeprav so se premije celotnega segmenta premoženje Slovenija zmanjšale zaradi opuščanja FOS-poslov.

Nadaljnja krepitev pokojninskega zavarovanja in upravljanja premoženja

V odseku pokojnine in upravljanje premoženja je skupina lani z aktivno prodajo in ugodnimi gibanji na finančnih trgih povečala vrednost sredstev varčevalnih skladov v upravljanju, in to za znatnih 24,2 odstotka, s čimer je presegla 1,5 milijarde evrov obsega teh sredstev. Posledično je na tak način pomembno okrepila poslovne prihodke tudi v tem odseku (29,0-odstotna rast) in s 5,6 milijona evrov skoraj potrojila njegov poslovni izid pred davki.

Ugoden škodni rezultat

Čisti odhodki za škode so se v primerjavi s predhodnim letom znižali za 4,2 odstotka. Odsek pozavarovanje je kljub velikim škodnim dogodkom dosegel nižji merodajni škodni količnik, saj so bili največji škodni dogodki leta 2021 takšne narave, da je nanje v veliki meri učinkovala pozavarovalna zaščita. V slovenskem premoženjskem odseku se je pri avtomobilskih zavarovanjih nadaljevalo ugodno škodno dogajanje. V tem odseku so bili čisti odhodki za škode nižji tudi zaradi opustitve FOS-poslov. Posledično se je močno izboljšal čisti merodajni škodni količnik skupine, ki za leto 2021 znaša 55,6 odstotka.

Dodatno izboljšana stroškovna učinkovitost

Zaradi rasti poslovnih prihodkov in optimizacije poslovanja se je čisti stroškovni količnik v letu 2021 znižal na 29,0 odstotka, kar je dodatno izboljšanje za 0,5 odstotne točke. K učinkovitejšemu poslovanju je največ prispeval odsek življenjskih zavarovanj v Sloveniji zaradi celoletne vključitve Vite.

V letu 2021 ponovno izplačana dividenda

Solventnost Save Re je kljub zaostrenim razmeram v prvem letu pandemije covida-19 ostala na visoki ravni, zato je družba lani kljub regulatornim omejitvam lahko dokazala svojo kapitalsko trdnost in svojim delničarjem ponovno izplačala dividende v skupni višini 13,2 milijona evrov oziroma 0,85 evra na delnico. Leto 2021 je bilo zelo pozitivno tudi za tržno vrednost delnice Sava Re, saj je ta narasla za 51 odstotkov in leto končala s ceno 27,90 evra. V vrednosti delnice so se tako izrazili odlično poslovanje skupine v preteklih letih in uspešno doseganje strateških ciljev.

1,8-odstotna donosnost naložbenega portfelja

Donosnost naložbenega portfelja v letu 2021 je v razmerah nizkih obrestnih mer znašala 1,8 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke več kot v predhodnem letu in 0,3 odstotne točke nad načrtovano. Portfelj, ki je v pomembni meri sestavljen iz državnih in poslovnih obveznic z visokimi bonitetnimi ocenami, uspešno kljubuje nihanjem na finančnih trgih. Ključni cilj naložbene politike skupine je namreč ohranjati nizko cenovno nihajnost in visoko varnost sredstev ter vzdrževati visoko likvidnost in razpršenost tveganj.

Digitalna preobrazba in postavitev stranke v središče

Poleg rekordnih finančnih rezultatov Zavarovalna skupina Sava zelo uspešno uresničuje svojo strategijo razvoja v sodobno, digitalno, družbeno odgovorno in trajnostno naravnano zavarovalniško skupino, usmerjeno k strankam. V dveh tretjinah strateškega obdobja je razvila večkanalno komunikacijo, nadgradila spletne in druge samooskrbne rešitve ter vpeljala elektronsko obveščanje strank, nadaljuje pa z razvijanjem in uvajanjem umetne inteligence v škodni proces in spletno prodajo. Velik poudarek skupina daje prilagojenosti storitev in uporabniški izkušnji ter krepitvi osebnega svetovanja in celotnega odnosa s stranko.

Pristop k svetovnim načelom trajnostnega poslovanja

Skupina je bila zelo aktivna tudi pri trajnostnem poslovanju. Omeniti gre predvsem sprejetje trajnostne naložbene politike ter podpis načel globalnega dogovora (United Nations Global Compact) in načel odgovornega vlaganja (United Nations Principles for Responsible Investment). Sredi leta so bila na spletnih straneh objavljena tudi razkritja glede vključevanja trajnostnega vidika v naložbene procese.

Potrjena bonitetna ocena »A«

Kapitalsko trdnost in solventnost skupine sta lani s ponovno odlično bonitetno oceno »A« potrdili tudi bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best. Obnovitev bonitetnih ocen potrjuje trdno kapitaliziranost in likvidnost, večletno uspešno poslovanje skupine in preudarno obvladovanje tveganj.

Dokumenta Nerevidirani računovodski izkazi za leto 2021 in Predstavitev nerevidiranih rezultatov za leto 2021

To obvestilo bo objavljeno tudi na spletnih straneh družbe www.sava-re.si od 4. marca 2022, in sicer za najmanj petletno obdobje.

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik  Teme: mali delničarji Datum: Sreda , 12. januar 2022 Stran: 9

Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši

Ljubljanska borza Večina borznih družb letos načrtuje boljše poslovanje kot lani, a višje so že tudi cene delnic Potem ko seje osrednji indeks Ljubljanske borze lani povzpel za skoraj 40 odstotkov, bo letošnje leto, kot kaže, bolj negotovo, čeprav optimizem tudi v Ljubljani močno prevladuje. Vrednosti delnic prve borzne kotacije so po vseh kazalcih višje, kot so bile v tem času lani, to pa tudi pomeni, da se bodo vlagatelji bolj odzivali na uspeh poslovanja. Še vedno pa jih bodo privlačili dividendni donosi.

Z jutrišnjo oceno poslovanja Luke Koper bodo dobili prvi vpogled v lansko poslovanje slovenskih borznih družb in s tem tudi v delitev dobička. Konec januarja bo prvo oceno lanskega poslovanja razkrila še Krka.

Borzne družbe bodo sicer predloge izplačil dividend začele razkrivati marca.

Petrol bo sklic skupščine predvidoma objavil sredi marca. Pomemben dejavnik, ki bi lahko vplival na letošnjo rast tečajev, so tudi še vedno nizke obrestne mere in strah varčevalcev pred ležarinami. Še posebej v drugi polovici lanskega leta so začeli opazno naraščati prilivi v vzajemne sklade, kar tudi kaže, da slovenski varčevalci postopno bolj aktivno iščejo tudi bolj tvegane naložbe. To pa seveda pomeni tudi nakupe delnic slovenskih družb.

Višja vrednotenja

Ljubljanska borza je bila v zadnjih letih za vlagatelje zanimiva predvsem zaradi dividendnih donosov, ob razmeroma nizkem vrednotenju cen delnic. A kot že omenjeno, so vrednotenja letos opazno višja, to pa povečuje tveganja, če se poslovni načrti družb ne uresničijo. Med osmimi družbami prve borzne kotacije le še delnice NLB in Telekoma Slovenije kotirajo nižje od njihove knjigovodske vrednosti. Pri tem je treba opozoriti, da delnice bank skoraj povsod v evrskem območju kotirajo pod knjigovodskimi vrednostnimi. Za delnice Krke je treba odšteti že več kot 2,7-kratnik njihove knjigovodske vrednosti. Še vedno pa so njihovi tečaji dokaj zmerni, če jih merimo glede na dobiček na delnico. Še najdražje v tej primerjavi so delnice Krke, Telekoma Slovenije in Luke Koper, za katere je treba odšteti okoli 11-kratnik dobička na delnico, ustvarjenega v preteklih štirih četrtletjih. Seveda vlagatelji naložbene odločitve sprejemajo glede na pričakovano, torej letošnje poslovanje.

Pregled pa pokaže, da z izjemo Cinkarne Celje - ta po nekaj izjemnih letih pričakuje nekoliko nižjo dobičkonosnost - vse preostale družbe načrtujejo vsaj takšen dobiček kot lani. Največjo, okoli 50-odstotno rast dobička načrtuje Petrol, ki je v preteklih dveh letih občutil vpliv epidemije. Dividendni donosi še vedno privlačni Ob zdajšnjih tečajih delnic lahko vlagatelji pričakujejo od 3,5- do skoraj osemodstotni dividendni donos. Družbe bodo sicer predlog za izplačilo dividend razkrile spomladi, naša napoved temelji na preteklih izplačilih dobička in začrtani dividendni politiki, pri čemer smo za osnovo vzeli oceno lanskega poslovanja. Finančne družbe so imele v preteklih dveh letih omejitve pri izplačilu dividend, vseeno pa pri teh družbah ni pričakovati večjih presežkov. 

NLB je že ob koncu lanskega leta izplačala začrtano dividendo, potem ko sta Banka Slovenije in ECB odpravili omejitve izplačil. Glede na začrtano dividendno politiko bo tako največja slovenska banka letos postregla s približno pet evrov dividende na delnico, kar prinaša okoli šestodstotni dividendni donos.

Nekaj rezerve ima med finančnimi družbami mogoče Sava Re, ki je lani zaradi omejitev izplačala manj od začrtane dividendne politike. Druga največja zavarovalnica sicer delničarjem obljublja, da bo za dividende delila med 35 in 45 odstotki čistega dobička (ob upoštevanju stabilnosti poslovanja). Glede na lansko oceno poslovanja to pomeni vsaj 1,20 evra dividende na delnico.

Zavarovalnica Triglav ima v dividendni politiki zapisano, da bo za dividende delila najmanj polovico dobička. To bi pomenilo, da bo letos ponudila okoli 2,20 evra na delnico. Triglav sicer ni podal ocene čistega dobička, iz preostalih podatkov pa ga je mogoče približno izračunati. Dodajmo, da Triglav lani, kljub omejitvam, ni odstopil od politike izplačil. Veliko zanimanja bo tudi pri dividendi še za delnice Krke. Po oceni uprave je lanski dobiček presegel 300 milijonov evrov, kar obeta okoli 5,20 evra dividende oziroma 4,3-odstotni dividendni donos. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije, ki praviloma razdeli skoraj ves dobiček. Če bo tako tudi letos, bodo vlagatelji prejeli okoli 4,50 evra na delnico, kar je pri zdajšnji ceni okoli 7,7-odstotni dividendni donos

.Najnižji donos lahko pričakujejo delničarji Luke Koper. Če bo ta delila polovico dobička, tako kot v preteklih letih, bo dividenda znašala okoli 0,90 evra na delnico, kar pri zdajšnji ceni delnic obeta 3,5-odstotni dividendni donos.

Dividendni donosi bodo letos znašali od tri do osem odstotkov. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije. NLB bo predvidoma izplačala okoli pet evrov dividende na delnico.