Sava Re

Medij: Finance  Avtorji: STA  Teme:  Sava Re, mali delničarji Datum: sreda, 17. avgust 2022 VIR: Tukaj

Zavarovalna skupina Sava je v prvem polletju 2022 ustvarila 28,9 milijona evrov čistega dobička in s tem dosegla 48,2 odstotka letnega načrta. Čisti dobiček je sicer za tretjino nižji kot v enakem lanskem obdobju. "Zmanjšanje je skladno s pričakovanji in je predvsem posledica ponovnega povečanja škodne pogostosti pri avtomobilskih zavarovanjih na raven pred pandemijo, visoka inflacija pa je povzročila znatno povečanje škod in škodnih rezervacij," sporočajo iz Save Re.

Skupina je prvem polletju ustvarila 364,2 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je prakitčno enako kot lani. Ob tem sporočajo: "Skupina je v prvem polletju z obsegom 433,0 milijona evrov povečala kosmate premije za 4,5 odstotka glede na enako obdobje lanskega leta. Največja rast je bila dosežena v premoženjskem odseku, v Sloveniji za 4,9 odstotka, v tujini pa so se premije povečale celo za 16,3 odstotka. Višje kosmate premije izvirajo predvsem iz avtomobilskih zavarovanj zaradi večjega števila prodanih zavarovanj in rasti povprečne premije. Kosmate premije je okrepil tudi odsek pozavarovanje, in sicer za 5,2 odstotka, pri čemer je bila pri neproporcionalnih pozavarovanjih dosežena celo 16,8-odstotna rast".

Nasprotni predlog Ajpes z dne 07.05.2020 objava 4664156.

Medij: Večer (Pogledi) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 25. maj. 2018 Stran: 19

Že nekaj časa smo v Sloveniji priča velikim premikom na bančno-zavarovalniškem parketu. Pravzaprav se je pričelo leta 2013 z večmilijardno bančno sanacijo in grožnjo Sloveniji z evropsko trojko. No, danes je že mogoče videti, da so bile največje slovenske banke, kot so NLB, Nova KBM in Abanka z Banko Celje, preveč dokapitalizirane, zato že sproščajo rezervacije in svojim (novim) lastnikom izplačujejo zajetne dividende. Številni mali delničarji in predvsem slovenski institucionalni investitorji pa so z ukrepom Banke Slovenije pred slabimi petimi leti ostali brez svojih delnic in podrejenih obveznic. Ti iz tega naslova ne prejemajo nikakršnih dividend in ne obresti, so pa mnogi vložili tožbe, a epiloga teh še niso dočakali.

Sprva je Abanka prevzela Banko Celje, združeni pa naj bi šli v prodajo prihodnje leto, podobno velja tudi za največjo slovensko banko NLB. To so prizadele še tožbe nekdanjih hrvaških varčevalcev v stari Ljubljanski banki, in kot je nedavno opozoril ekonomist Franjo Štiblar, po rodu Mariborčan in tudi prvi nadzornik hitro rastoče Delavske hranilnice, je terjatev do (nekdanjih) hrvaških podjetij za milijardo evrov več kot dolgov prebivalstvu, pa se to ne izpostavlja dovolj. Po drugi strani je Slovenija, vsaj na papirju, suverena država in ji je NLB po državni pomoči v obliki dokapitalizacij izplačala že veliko dividend, zato vztrajanje Bruslja in s tem popuščanje Ljubljane pri prodaji največje slovenske banke ni povsem razumljivo. In to po tem, ko je bila ameriškemu finančnemu skladu Apollo in EBRD za bagatelo oziroma 250 milijonov evrov prodana Nova KBM, ki je pripojila še PBS in Raiffeisen banko. Za slednjo se sicer govori, da bo po očiščenju poslovanja Nove KBM preko avstrijske matice kupila to bančno skupino nazaj. Banka Koper pa je, tako kot od srede koprski Adriatic Slovenka, že v italijanskih rokah, Nova KBM bi lahko pristala v avstrijskih, kar je za omenjeni obmejni območji, ki lastniško ne bosta imeli več svojih finančnih institucij, lahko problematično.

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 09. sep.. 2017 Stran: 9

Maribor - Delničarji Zavarovalnice Sava so na današnji skupščini potrdili predlog o izključitvi manjšinskih delničarjev in prenosu preostalih delnic na glavno delničarko Pozavarovalnico Sava. Gre za minimalni delež, saj ima večinski lastnik že zdaj v lasti 99,74-odstotni delež od letos združene zavarovalnice. Večinski lastnik se bo s prevzemom preostalih delnic zavezal, da bo malim delničarjem za vsako izplačal denarno odpravnino v višini 23,94 evra, kar bodo storili v 12 dneh po dnevu prenosa delnic v sodni register. O delitvi dobička so lastniki Zavarovalnice Sava odločali že na junijski skupščini. Za dividende so namenili 25 milijonov evrov bilančnega dobička, preostalih 23 milijonov evrov pa ostaja nerazporejenih.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 09. sep.. 2017 Stran: 6

ZAVAROVALNIŠTVO 

Skupščina zavarovalnice je potrdila iztisnitev manjšinskih delničarjev in spremembe statuta

Na včerajšnji skupščini je večinska delničarka mariborske Zavarovalnice Sava, Sava RE, ki že ima v lasti 99,74-odstotni lastniški delež, uspela s predlogom za iztisnitev manjšinskih delničarjev. Kot so sporočili po skupščini, je ta potekala brez posebnosti. Sprejeti so bili vsi predlagani sklepi, vključno s spremembami statuta in predlogom nadomestila za iztisnitev delničarjev. Tem bodo dvanajst dni po vpisu sklepa v sodni register izplačali 23,94 evra za vsako delnico Zavarovalnice Sava. 

Vrednotenje za namen iztisa je opravila revizijska hiša KPMG, potrdil pa ga je tudi PricewaterhouseCoopers, pošteno ceno zanekdanjo Zavarovalnico Maribor pa je postavila na 368 milijonov evrov, kar je več, kakor znaša tržna kapitalizacija njene lastnice Save RE, ki se trenutno vrti okoli 270 milijonov evrov. 

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 13. apr.. 2017 Stran: 3

Pripombe na predlog zakona Zavarovalnice napovedujejo uporabo vseh pravnih sredstev - Mali vlagatelji so za sporazumno poravnavo

Ljubljana - Predlagane rešitve so neustavne in omejujejo sodno varstvo oškodovanih vlagateljev, med drugim izhaja iz pripomb, ki jih je ministrstvo za finance prejelo na predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Rok za pripombe se izteče danes.

Predlog omenjenega zakona naj bi na podlagi odločbe ustavnega sodišča razlaščencem zagotovil učinkovito pravno varstvo. Predlog predvideva, da lahko lastniki podrejenih finančnih instrumentov in delnic šestih saniranih bank pričakujejo odškodnino, če bo sodišče ugotovilo, da so bili na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije za posamezno banko ne bi izrekla izrednega ukrepa. O tem bo presojalo sodišče, pri čemer bo morala Banka Slovenija dokazati, da je pri izreku izrednega ukrepa ravnala skrbno. Pri tem se bodo postopki po bankah združevali, skupaj pa je bilo izbrisanih za 960 milijonov evrov obveznosti.

Ministrstvo je po naših informacijah do včeraj prejelo pripombe do desetih deležnikov. Pripombe na predlog zakona je skupaj poslalo tudi deset večjih lastnikov izbrisanih podrejenih obveznic in delnic bank, ki so skupaj ostali brez 90 milijonov evrov naložb po nominalni vrednosti, to so Sava Re, Zavarovalnica Triglav, Adriatic Slovenka, Prva, Skupina Prva, Sava pokojninska družba, KBM Infond, Hranilnica Lon, KD Skladi in Fondi Slloveno - Kosovar i Pensioneve.

Favoriziranje položaja Banke Slovenije

Kot navajajo, predlog ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva, saj da že v izhodišču daje prednost statusu Banke Slovenije. Moti jih, da predlog ne dopušča ugotavljanja, ali so bili sploh podani pogoji za izrek izrednega ukrepa. Menijo, da predlagana rešitev onemogoča sodno preverbo številnih podatkov in indicev, iz katerih izhaja, da so bili izračuni kapitalskega stanja v bankah, ki so bili podlaga za izredne ukrepe, narejeni na podlagi metodologije, ki ni bila v skladu z mednarodnimi standardi bančnega nadzora, in da so bili izrečeni izredni ukrepi nepotrebni. Omenjeni vlagatelji napovedujejo, da bodo, ce država ne bo zagotovila ustreznih zakonskih podlag, uporabili vsa pravna sredstva za zaščito svojih interesov.

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Nejc Gole Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 08. mar.. 2017 Stran: 9

Skupščina Save Re Za nadzornike imenovani Mateja Lovšin Herič, Keith William Morris, Davor Ivan Gjivoje in Andrej Kren - Mali delničarji: nenavadno glasovanje 

Ljubljana - Državni lastniki Save Re so na skupščini ubranili nadzorni svet pred kandidatom, ki gaje predlagala hrvaška Adris grupa. Delničarji torej med nadzornike niso imenovali Petra Kraljica, ampak Matejo Lovšin Herič, Keitha VVilliama Morrisa, Davorja Ivana Gjivoja in Andreja Krena. 

Delničarji Save Re so na včerajšnji skupščini pri imenovanju štirih članov nadzornega sveta sledili predlogu nadzornega sveta. Mateja Lovšin Herič je že sedaj predsednica nadzornega sveta Save Re, sicer pa je zaposlena na Slovenskem državnem holdingu (SDH). Tudi Keith William Morris je že do sedaj bil nadzornik Save Re. Do upokojitve je zasedal vodilne položaje v bančništvu in zavarovalništvu, v nadzornem svetu Save Re pa velja za predstavnika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Andrej Kren je predsednik uprave družbe FMR. Davor Ivan Gjivoje pa je ameriški državljan hrvaških korenin, ki vodi mednarodni holding, katerega glavne dejavnosti so razvoj hotelirstva, trženje letalskih prevozov in strateške naložbe. 

Gjivoje bo nasledil Branka Tomažiča, ki je lani odstopil. Kren pa bo od julija nadzoroval poslovanje pozavarovalnice namesto Slavena Mičkoviča. 

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Silva Čeh Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 12. okt.. 2016 Stran: 9

Odstopna izjava Branko Tomažič ni čakal na odpoklic - Ni jasno, ali je še potreben sklic skupščine

Ljubljana - Predsednik nadzornega sveta Pozavarovalnice Sava (Sava Re) Branko Tomažič je včeraj odstopil, vprašanje, ali bo družba zdaj še hitela s sklicem skupščine v prihodnjih 45 dneh, pa je ostalo neodgovorjeno.

Sava Re je v mesecu in pol najprej izgubila predsednika uprave Zvonka Ivanušiča, včeraj pa je z mesta prvega nadzornika in člana NS odstopil tudi Branko Tomažič. Zgodba v Savi Re se je po nekajmesečni sagi o tem, da je družba z Ivanušičem na čelu odštela preveč denarja za poslovno stavbo ACH, v zadnjem mesecu in še nekaj dni zraven pospešeno zavrtela. Po medijskem in še kakšnem interesnem linču Ivanušiča je prejšnji četrtek Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) z odredbo potrdila, da niti predsednik NS Save Re Branko Tomažič nima več pogojev za prvega nadzornika pozavarovalnice, in družbi naložila, naj v 45 dneh skliče skupščino delničarjev. A videti je, da je Tomažič po premisleku konec tedna sprejel odločitev, ki jo je včeraj v obliki odstopne izjave tudi poslal v Savo Re in odstopil po lastni presoji.

Skupščina da ali ne?

Seveda so po tem odstopu pomembna vprašanja, ali je še potreben sklic skupščine, ali je samo petčlanski NS operativen m ah je jasno, kdo ga vodi. V Savi Re včeraj odgovora, ali se bo družba kljub temu preobratu še pripravljala na sklic skupščine, še niso imeli. Bolj je prevladovalo mnenje, da se bo verjetno glede potrebe po sklicu morala izjasniti AZN. A tudi na AZN so odgovorili, da »agencija zadevo še preučuje«. Na Slovenskem državnem holdingu (SDH) mnenja o novih razmerah, ki jih je sprožil odstop Tomažiča, in posledično, kaj to pomeni za sklic skupščine, niso imeli. Predvsem naj bi na vprašanja odgovorili že prejšnji petek, a takrat so, spomnimo, odgovarjali, da bodo svojo odločitev pojasnili na skupščini družbe.

Nadzorni svet Save Re delo zdaj nadaljuje v petčlanski sestavi, ki jo sestavljajo Mateja Lovšin Herič (namestnica predsednika NS), dr. Slaven Mičkovič, Keith Morris ter predstavnika delavcev Gorazd Kunstek in Mateja Živec. Odgovora, ali ga vodi Mateja Lovšin Herič, včeraj ni bilo mogoče dobiti od Lovšin Heričeve, ki je bila nedosegljiva na sestankih, na AZN pa so odgovorili: »O imenovanju novega predsednika nadzornega sveta (pa) odločajo člani nadzornega sveta.« Po mnenju AZN je število članov nadzornega sveta zadostno za sklepčnost, zato člani NS veljavno odločajo.

NS bi se poleti lahko vzdržal velikih odločitev

Gregor Tekavec, izvršni sekretar Društva malih delničarjev Slovenije (MDS), je bil še najbolj direkten: da je Tomazicev odstop dobra odločitev, ki pa bi jo po njegovem moral sprejeti že prej; vsaj takrat, ko je AZN izdala prvo »nezaupnico« v njegovo delo 11. avgusta letos. Ob tem je Tekavec tudi spomnil, da je bil pravzaprav s tem avgustovskim obvestilom seznanjen celoten nadzorni svet, torej so vsi člani vedeli, da prvega med njimi preiskuje AZN, a niso naredili ničesar. Vsekakor bi se po njegovem taksen NS lahko vzdržal sprejemanja odločitev, ki za seboj potegnile velike spremembe, kamor umešča odpoklic predsednika uprave Zvonka Ivanušiča.

Medij: Delo (Ostalo) Avtorji: Silva Čeh Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 08. okt.. 2016 Stran: 3

Odredba Zavarovalniški regulator meni, da je predsednik nadzornega sveta Save nehal izpolnjevati pogoje za nadzorniško funkcijo 

Ljubljana - Potem ko je nadzorni svet (NS) Pozavarovalnice Sava pred mesecem in pol odpoklical predsednika uprave Zvonka Ivanušiča, je zdaj pred »odpoklicem« tudi predsednik nadzornega sveta pozavarovalnice Branko Tomažič. Družba je od regulatorja AZN prejela odredbo, da je predsednik NS Tomažič »nehal izpolnjevati pogoje za nadzorniško funkcijo«. 

Sava Re je odredbo Agencije za zavarovalniški nadzor (AZN), ki govori o odpravi kršitev, zaradi katerih je predsednik NS Save Re »nehal izpolnjevati pogoje« za odgovorno nadzorniško funkcijo, prejela v četrtek. AZN od družbe zahteva sklic skupščine v 45 dneh od prejete odredbe, pri čemer je dovoljen tudi ugovor v osmih dneh po prejemu te kazenske odredbe. Iz Save Re so na vprašanja, ali bo družba sklicala skupščino v 45 dneh in ali se bo morda na odredbo pritožila, odgovorili, da se glede tega družba še ni opredelila.