Nova KBM

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija z dne 06.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 07. 03. 2015 Stran: 6

Vlada prodaja NKBM za štirikrat manj, kot je pred dobrim letom vanjo vložila. Ker bo država zadržala v kakšni banki samo kontrolni delež, v glavnem ne bo SAMOSTOJNIH BANK

"Dobro bi bilo, da bi imeli vsaj eno močno slovensko banko, ki bi jo vodila kompetentna uprava in nadzoroval neodvisen nadzorni svet in ki bi skrbela za domače gospodarstvo. Če vlada meni, da doma nima ustreznih strokovnjakov, ki bi jo vodili, o čemer pa dvomim, naj najame tuje menedžerje. Če tega nismo sposobni narediti, potem je res najbolje, da vse prodamo," meni dr. Peter Kraljic, svetovalec pri mednarodni družbi McKinsev, ki pravi, da Slovenijo gleda od zunaj in da tokrat vidi precej pesimistično sliko. Obžaluje, da politika ni že pred leti združila NLB in NKBM niti ni prodala NLB belgijski KBC, ko je bila za to priložnost.

"Cela vrsta napak je bila narejenih. Sicer pa ima večina držav, odvisno od velikosti, vsaj eno ali dve močni banki v domači lasti. Dva bančna stebra, o katerih sta sanjala Janez Janša in Andrej Bajuk, sta se izkazala za nepopolna. Vemo, kakšna katastrofa je nastala iz javne ponudbe delnic NKBM. Zdaj, ko smo banke sanirali, bi jih pa prodali, ne vedoč, koliko bomo zanje dobili," je kritičen Kraljic.

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Stepišnik Matija Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 07. 03. 2015 Stran: 3

ROBERT SENICA. predsednik uprave Nove KBM

Gospod Senica, kako dolgo boste predsednik uprave banke? Do prodaje, ki je pred vrati?

"Moj mandat poteče 2019. in moja ambicija je, da bi v teh letih vodil banko ne glede na to, kaj se bo dogajalo z lastništvaom."

Je prednost prevzeti vajeti v situaciji, ko se od vas v prvi vrsti pričakuje, da umirite razmere in držite zgodbo skupaj med prodajnim postopkom?

"Prodajni postopek pelje lastnik, Slovenski državni holding. Mi kot banka sodelujemo s podatki, ki jih moramo zagotavljati v fazi prodaje. Preveč se poudarja lastništvo in njegova potencialna sprememba. Strahovi v zvezi s tem, špekulacije in vse teorije, ki krožijo, so prepotencirani. Na to ne gledam tako usodno kot javnost, mene zanimata poslovna kondicija in delovanje banke. Vsak lastnik želi svoj kapital oplemenititi, želi dobičkonosno, uspešno podjetje in s tega vidika ni tako zelo pomembno, kdo je lastnik."

Mar res vsak lastnik? Tudi država in prek nje politika z vsemi apetiti po kontroli finančnih tokov, kreditov, s tem pa vpliva?

"Zgodbe iz preteklosti mi ne dovoljujejo, da bi takšne prakse zanikal. Z morebitnimi zlorabami bank se ukvarjajo pristojne institucije. V Novi KBM v zadnjem času ne čutimo političnih intervencij."

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS)  je ogorčeno nad očitnim zavajanjem, ki naj bi tokrat prihajalo neposredno s strani Evropske komisije in ki očitno sedaj želi vplivati celo na poslance in poslanke državnega zbora Republike Slovenije, s tem ko poziva k »notranjepolitičnem dialogu, ki bo koristil varovanju neodvisnosti centralne banke.« Zanimivo je, da do danes še vedno nihče ni navedel veljavnega pravnega akta, na ravni EU, ki bi jasno zahteval, da je potreben popoln izbris. V Društvu MDS se sprašujemo, kako to, da se podpredsednik Evropske komisije ni uspel odzvati na dejstvo, da v Banki Sloveniji potekajo kriminalistične preiskave. Ali je morda Banka Slovenije Evropski komisija posredovala prošnjo za pomoč, da jo zaščiti pred napakami, ki jih je zakrivila?

Ljubljana, 5. marec 2015

Domnevna skladnost z zakonodajo EU

Potem ko smo v javnosti celo slišali, da je šlo za napačno razumevanje korespondence s predstavniki Evropske komisije in potem ko je bilo po številnih razpravah jasno ugotovljeno, da sporočilo Evropske komisije na žalost še ne mora imeti zavezujočega učinka, saj sploh ne gre za pravni akt, smo sedaj ponovno priča manipulaciji, ki seveda ne postreže ne z nazivom zakonodaje EU, ki bi zahtevala popolne izbrise, kaj šele kakšne dodatne podrobnosti.

Še več, Republika Slovenije s strani EU ni dobila niti 1 EUR pomoči ampak je sanacijo izvedla z denarjem davkoplačevalcev, zato je odziv Evropske komisije in branjenje Banke Slovenije toliko bolj nenavadno?!

Evropska komisija s političnim pritiskom na DZ RS?!

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Peček B. Bernarda Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 03. 2015 Stran: 5

Kofola prihaja v Radensko

Sredi marca bo v Boračevi skupščina družbe Radenska, na kateri bodo potrdili člane novega nadzornega sveta, ki bo na prvi seji imenoval novo vodstvo

Datum 17. marec je tisti dan, ki bo odločilen za prihodnost družbe Radenska. Sredi decembra 2014 sta po dolgotrajnih pogajanjih Pivovarna Laško kot lastnica Radenske in izbrani kupec češka Kofola (lastnica bo postala skupaj s slovensko podjetniško družino Polič) podpisali prodajno pogodbo za nakup 75,31-odstotnega deleža v družbi Radenska ali za prodajo 3.812.023 delnic družbe Radenska. Skupina Laško je s prodajo družbe Radenska tako izpolnila zavezo bankam, opredeljeno v Sporazumu o prestrukturiranju in mirovanju, ki ga je z bankami upnicami podpisala konec aprila 2014, je sporočil Vili Grdadolnik iz Pivovarne Laško. Prodajna pogodba je sklenjena pod več odložilnimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni pred koncem transakcije. O izpolnitvi vseh odložilnih pogojev iz pogodbe in dokončanju transakcije bo Pivovarna Laško javnost obveščala v skladu z zakonodajo in borznimi pravili, je še pojasnil Grdadolnik, hkrati pa potrdil, da je bil s postopkom denacionalizacije kupec podrobno seznanjen že v procesu prodaje družbe Radenska.

Medij: Večer Avtorji: Zupanič Jelka,Kocjan Aleš Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 03. 2015 Stran: 6

Računsko sodišče je dalo slabi banki za predlansko poslovanje negativno mnenje, najbolj sporne so pogodbe z zunanjimi svetovalci, ki so že na policiji. DUTB zagotavlja, daje bil gospodaren. 

Vladi Janeza Janše in Alenke Bratušek ter finančna ministra Janez Šušteršič in Uroš Čufer v Družbi za upravljanje terjatev (DUTB) med letoma 2011 in 2013 niso bili niti učinkoviti niti skrbni. Pri računskih sodnikih si niso prislužili ocene dobrega gospodarja. Sam DUTB je dobil za predlansko poslovanje (delati je začel marca 2013) negativno mnenje. Po besedah predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela je bila poslovna praksa DUTB predlani toliko drugačna od drugih, da je bil DUTB pravzaprav "izjemno poslovno okolje, polno izjem, podkrepljeno z izjemnimi prejemki".

Za toliko nepravilnosti le negativno mnenje

Računski sodniki so lahko predstavili javnosti revizijsko poročilo le delno. Vesel je povedal, da je tako zato, ker "vsebuje zaupne ali interne podatke po zakonu o tajnih podatkih in poslovne skrivnosti po zakonu o gospodarskih družbah", pri katerih vlada vztraja, zato so ti v poročilu prekriti. In vlado znova pozval, naj zaupnost umakne in se raje posveti pripravi odzivnega poročila. Pričakujejo ga prej kot v 90 dneh.

Vse bolj očitno je, da je bil kapital slovenskih bank decembra 2013 namerno izračunan za negativnega, česar namen je bil izbris delnic in podrejenih obveznic ter s tem popolno podržavljenje bank, stranska posledica pa bistveno previsoka dokapitalizacija in s tem nepotrebno razmetavanje davkoplačevalskega denarja. Vse bolj očitno pa postaja tudi, da so bili obremenitveni ("stresni") testi ECB oktobra 2014 za slovenske banke namerno izdelani pod skrajno pesimističnimi predpostavkami (o teh je odločala Banka Slovenije!) z namenom, da bi ti rezultati zameglili že omenjeno razmetavanje davkoplačevalskega denarja.

Ljubljana, 04. marec 2015

V bran Banki Slovenije, ki vseskozi ponavlja, da naj bi obremenitveni testi oktobra 2014 potrdili pravilnost izračuna kapitala in višine dokapitalizacije decembra 2013, se je vključil še dr. Igor Masten, sicer pogodbeno zaposlen na Banki Slovenije, in v objavi na portalu SIOL v besednjaku, dokaj nenavadnem za univerzitetnega profesorja, zapisal, da gre za "nabijanje v prazno" in "mešanje polente", saj naj bi bili "obremenitveni scenariji za Slovenijo podpovprečno strogi in je imela večina držav evroobmočja strožje predpostavke".

Številk, ki bi to potrjevale, dr. Masten ni navedel, že v času, ko je svoje trditve zapisal, pa je bilo tudi dokaj jasno, zakaj. Že drugi grafikon v poročilu o rezultatih obremenitvenih testov namreč pove, da bi se po negativnem scenariju teh testov, ki je bil specifičen za vsako državo, kapitalska ustreznost bank do konca prihodnjega leta daleč najbolj poslabšala prav v Sloveniji: za 15 odstotnih točk, druga najslabša je Grčija z 10, tretji pa Ciper z 9 odstotnimi točkami poslabšanja.

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 02. 2015 Stran: 11

Aleš Hauc danes ni več prvi mož Nove KBM, čeprav je želel oditi sporazumno, zavoljo zdravstvenih razlogov, ga je včeraj nadzorni svet odpoklical s ponudbo za zaposlitev na drugem delovnem mestu v banki. "Če boste slišali kakšno kritiko na moj račun, bo to zato, ker komu nismo odobrili kredita," je dejal v intervjuju za Večerovo prilogo V soboto. No, kreditov gospodarstvu je bilo v njegovem obdobju sila malo, in tudi to je eden od razlogov za njegov odhod.

50-letni Mariborčan je svojo bankirsko pot začel že leta 1994 kot notranji revizor v Krekovi banki, ki jo je vodil Anton Guzej. Dvojec Hauc-Guzej se je nato poklicno srečeval še na Pošti Slovenije in nazadnje tudi v NKBM. Zato se zdi, da se je Haučev sestop iz vrha druge največje slovenske banke začel z Guzejevim odhodom. Haučeve bankirske ambicije, čeprav je v mladosti sanjal o novinarstvu in pilotiranju, so se začele udejanjati, ko je leta 2002 postal direktor poslovne enote Banke Koper v Mariboru, kamor ga je nastavil koprski bančnik Vojko Čok.

Medij: Svet24 Avtorji: Kožuh Anže Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 27. 02. 2015 Stran: 6

OBTOŽBE NEPRAVILNOSTI Vedno več dejstev kaže na očitne nepravilnosti sanacije bank. Obtožbe o prikrojevanju stresnih testov, morebiten nezakonit izbris imetnikov vrednostnih papirjev ter najverjetneje vsaj nekaj milijard evrov predraga sanacija, stroški katere so padli na pleča slovenskega proračuna.

Težko je opredeliti dejanski začetek trenutne zgodbe finančnega stanja slovenskega proračuna, delovanje Banke Slovenije in zagovore njenega guvernerja pred parlamentom glede očitkov nepravilnosti med dokapitalizacijo sistemskih bank, ki je vodila do izbrisa obveznic in delničarjev.

Dr. Tadej Kotnik, prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost na fakulteti za elektrotehniko ljubljanske univerze, na podlagi anonimnega vira iz Banke Slovenije govori o prikrojevanju rezultatov stresnih testov. Glede na navedbe Društva malih delničarjev je ob uporabi ustaljene metodologije, ob zadnjem rednem poročanju o stanju, natančneje 30. 9. 2013, vseh šest bank - NLB, NKBM, Abanka, Pro-Banka, Factor banka, Banka Celje - imelo pozitiven kapital. Sprva naj bi Banka Slovenije naročila zunanji stresni test pri podjetju Roland Berger z napotkom, naj bo ocena konservativna. Ker so njihovi rezultati še vedno kazali na pozitiven kapital, kar posledično prepreči izbris delničarjev in obveznic, in potrebo po le enomilijardni dokapitalizaciji, se je naročilo še en stresni test. Odstopanja v metodologiji drugega testa so bila tako obsežna, da je Deloitte v drobnem tisku omenil izrednost metodologije, s čimer seje zavaroval pred morebitnimi očitki malomarnosti. Njihova ocena je bila 700 milijonov nižja od analize s strani Roland Bergerja.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 02. 2015 Stran: 8

PREVZEMNA ZAKONODAJA

Leto dni po prevzemu Heliosa dobivamo novo prevzemno zakonodajo, ki prepoveduje financiranje prevzema z zastavo delnic ali premoženja tarče. Takšno strategijo so pri naskoku na domžalsko premazniško družbo uporabili v avstrijskem Ringu.

Medtem ko so v teku prodajni postopki za Telekom Slovenije, Novo KBM, Cinkarno Celje in druga večja slovenska podjetja, pričakuje pa se tudi drugi val privatizacije, se v kratkem obeta uvedba novih zakonskih ovir, ki naj bi še pravočasno pregnale vlagatelje brez denarja.

Predlog novele zakona o prevzemih namreč prevzemnikom vnaprej prepoveduje, da za vračilo posojila, najetega za financiranje nakupa, jamčijo s kupljenimi delnicami ali premoženjem tarče. To naj bi prekrižalo načrte finančno šibkim prevzemnikom, saj bodo morali imeti lastna sredstva za prevzem ali pa banke in druge financerje prevzema prepričati, da jim odobrijo posojilo na dobro ime oziroma se zadovoljijo z drugim, slabšim zavarovanjem.