Luka Koper

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 06. 2012 Stran: 10

Luka Pobuda malih delničarjev in Popoviča

Koper - Na skupščini Luke Koper, ki bo 9. julija, bo na dnevnem redu tudi zahteva za zamenjavo štirih članov nadzornega sveta. Predlog za razširitev dnevnega reda so v predvidenem roku podali delničarji KD Skladi, Mestna občina Koper in Društvo malih delničarjev Slovenije, ki skupaj premorejo 7,07 odstotka delnic Luke Koper.

»Lov« na luške nadzornike je odprt. Analitiki razmer težko verjamejo, da bo predlagateljem v celoti uspelo, verjamejo pa, da se bo na julijski skupščini razprava o tem vprašanju odprla in razvila. Pobudo sta dala Rajko Stankovič iz Društva malih delničarjev Slovenije in koprski župan Boris Popovič, ki so se jim pridružili še KD Galileo, KD Delniški dohodkovni, KD Indija, Kitajska in KD Rastko. K že objavljenemu sklepu sklicane skupščine so dodali deveto točko, v kateri predlagajo odpoklic štirih predstavnikov delničarjev od šestih. Odpoklicali bi Janeza Požarja (sedanjega predsednika NS) in tri člane: Marka Simonetija, Bojana Branka in Jordana Kocjančiča.

Medij: Dnevnik Avtorji: Tanackovič Tatjana Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 06. 2012 Stran: 18

Koper - V Luki Koper so se že začeli postopki za zamenjavo nadzornikov in uprave, ki bi bila bolj po okusu sedanje vlade. Mestna občina Koper, društvo Mali delničarji Slovenije in KD Skladi, ki imajo v Luki Koper skupaj sedem odstotkov lastništva, so za prihajajočo skupščino predlagali razširitev dnevnega reda in odpoklic sedanjih članov nadzornega sveta Na isti skupščini bodo glasovali tudi o spremembi statuta, ki bi ponovno vpeljal enočlansko upravo, nadzornikom pa naložili, da najkasneje do septembrapoiščejo ustreznegakandidata. V zadnjih dneh se kot morebiten kandidat omenja Arne Mislej.

»Naš namen ni, da se menja uprava, saj menimo, da so glede na rezultate naredili korak v pravo smer. Tudi župan Popovič tej upravi pogojno zaupa, saj dopušča možnost, da ta uprava še ni pokazala vsega, kar zna. Ugotovili smo le, da se sedanji nadzorniki ukvarjajo sami s sabo in ne z razvojnimi izzivi Luke Koper. Zato menimo, da bi v nadzorni svet morali priti strokovnjaki, ki se bodo z razvojnimi izzivi znali ustrezno spopasti, sicer nas bosta prehitela Hrvaška in vsa druga konkurenca in bomo imeli v Luki Koper kvečjemu kakšno jadrnico,« pravi Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji Slovenije.

Medij: Primorske novice Avtorji: D. K. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 07. 06. 2012 Stran: 2

Koalicija predstavila ukrepe za spodbujanje gospodarstva

Vlada ima pripravljenih 16 zakonov, ki obravnavajo 75 različnih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti. Poslanci koalicije so jih včeraj predstavili v državnem zboru. Opozicija učinkovitih ukrepov v tem ne vidi.

LJUBLJANA ► Vlada je "paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva" sprejela na svoji zadnji seji, poslanci Marko Pogačnik (SDS), Bojan Starman (DL), Roman Žveglič (SLS), Ivan Hršak (Desus) in Matej Tonin (NSi) pa so jih včeraj predstavili v državnem zboru. Odpraviti administrativne ovire, finančno razbremeniti gospodarstvo in zagotoviti spodbude, so njihovi osnovni, predvsem dolgoročni nameni, pravijo v koaliciji.

Ukrepi za skoraj 380 milijonov

Na seznamu je 16 zakonov s 75 ukrepi. Med drugimi prihaja zakon o gospodarskih družbah, ki odpravlja nekatere nejasnosti pri dajanju soglasij s strani nadzornih svetov. Spremembe insolvenčne zakonodaje predvidevajo poenostavitev postopkov, zagotavljanje večjih možnosti prestrukturiranja in ohranjanje zdravih jeder podjetij. Zakon o hipotekami in komunalni obveznici naj bi bankam omogočil večji obseg kreditiranja in posledično pripeljal do sprostitve kreditnega krča. Plačilno disciplino bi izboljšala tako imenovana izvršnica, ki bo omogočila neposredno izterljivost dolga. Na seznamu so tudi neposredne finančne spodbude gospodarstvu prek javnih razpisov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož,morozov Sebastjan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 05. 2012 Stran: 20

Ljubljana - Pred današnjo skupščino Petrola še vedno ni natančno jasno, kdo bo ostal in kdo bo moral zapustiti nadzorni svet največje domače naftne družbe.

Po naših informacijah naj bi namreč Sod pri točki za imenovanje nadomestnega člana nadzornega sveta po odstopu Žige Debeljaka vložil nasprotni predlog in na ta položaj predlagal Matejo Božič, nekdanjo članice uprave Kada v času prve vlade Janeza Janše. Kotje znano, je kadrovska komisija nadzornega sveta Petrola po tem, ko je zbrala kar 40 prijav, delničarjem predlagala, da za nadomestno članico imenujejo nekdanjo vodjo direktorata za premoženje na finančnem ministrstvi Andrejo Kert, a se je država zdaj očitno odločila drugače. Božičeva je bila sicer leta 2005 ena od podpisnic pogodbe o prodaji Kadovega deleža v Mercatorju Istrabenzu. V nadzornem svetu Petrola je kot predstavnica zaposlenih sedela že med letoma 1996 in 2001, leta 2000 pa postala tudi svetovalka takratnega predsednika uprave Janeza Lotriča.

Država lahko odpokliče, ne pa tudi imenuje nadzornike

S skupščino sta povezani še dve neznanki. Prvič, ali se bo država, ki prek Kada in Soda obvladuje dobrih 28 odstotkov Petrola, na prvi skupščini družbe po zamenjavi oblasti zadovoljila zgolj z eno kadrovsko potezo. In drugič, ali bo preprečila predčasni odpoklic Urbana Goloba iz nadzornega sveta, ki sta ga zahtevali NLB in Hypo Bank.

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 15. 05. 2012 Stran: 3

Seja nadzornega sveta Julija odločanje o predlagani ponovni uvedbi enočlanske uprave Minister potrkal na odgovornsot nadzornikov - Delavci proti

Koper - Šest proti tri je bil izid glasovanja na včerajšnji seji nadzornega sveta Luke Koper, s čimer so odločili, da bo sedanja (okrnjena) uprava ostala najmanj do skupščine, ki bo predvidoma 9. julija.

Takrat naj bi delničarji odločali o včeraj izglasovanem predlogu nadzornikov za statusno spremembo, po kateri bi bila uprava spet enočlanska. Neuradno smo izvedeli, da bi bil izid glasovanja drugačen, če se prejšnji teden s svarilnim pismom ne bi oglasil minister Zvone Černač, ki je »potrkal na odgovornost« nadzornikov, da tik pred skupščino ne bi nepremišljeno odstavljali uprave. Glavni razlog za odstavitev naj bi bila notranja nesoglasja, ki da preprečujejo doseganje boljših rezultatov poslovanja, neuradno pa tudi to, da se je poslovanje v prvem četrtletju zelo poslabšalo, saj je dobiček precej nižji od načrtovanega, stroški pa so »potolkli vse rekorde«. Predsednik uprave Gregor Veselko je na naše vprašanje glede letošnjih rezultatov včeraj odgovoril drugače: »Poslovanje je bilo v prvem četrtletju boljše kot lani.«

Medij: Delo Avtorji: Belavič Gorazd Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 14. 05. 2012 Stran: 26

Domači trg Začenja se sezona skupščin delniških družb, odgovorni lastniki se jih udeležijo inpretresejo delo uprave

V prvih majskih dneh rasti delnic slovenskih blue chip podjetij ni bilo, imajo pa vlagatelji kar nekaj razlogov za prvo letošnjo »košnjo«. Donosnost številnih delnic je bila od začetka leta do konca aprila dvoštevilčna: Luke Koper 30, Zavarovalnice Triglav 24, Petrola 23, Aerodroma Ljubljana 16 odstotkov. Negativno gibanje tečajev v preteklem tednu je morda posledica ravno prodaj zaradi unovčevanja dobičkov.

Sicer pa so v zadnji dneh o datumih in dnevnih rednih skupščinah svoje lastnike obvestila javna podjetja. Skupščine bi šaljivo lahko enačili z roditeljskimi sestanki. Starši (delničarji) obiščejo učiteljico/-ja (nadzorni svet) in poizvedo o napredku svojega otroka (uprave oziroma podjetja). Ponekod otroci (uprava) priredijo poseben nastop (predstavitev rezultatov poslovanja in prihodnjih načrtov), tako da se starši (delničarji) lahko sami prepričajo o njihovi aktivnosti. Marsikje starši (delničarji) odločajo tudi o programu dela (statutu družbe) in kritično ocenijo učiteljico/-ja (odločajo o plačilu nadzornega sveta).

Medij: Večer Avtorji: J. Z.,Vidic Ivan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 04. 2012 Stran: 8

Prevzemni prag naj bi s 25 odstotkov dvignili na tretjino glasovalnih pravic. Novela zakona o prevzemih naj bi spodbudila trg kapitala, vlado pa najbolj zanima dotok svežega, tujega kapitala

Vlada v državni zbor pošilja novelo zakona o prevzemih in predlaga nujni postopek pri sprejemu. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je pojasnil, da vladni predlog zvišuje prevzemni prag s sedanjih 25 odstotkov na tretjino deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi, s tem pa naj bi bila višina prevzemnega praga primerljiva z rešitvami v drugih državah EU. Slovenija po pojasnilih ministra s sedanjim 25-odstotnim prevzemnim pragom bistveno odstopa od rešitev v drugih državah članicah povezave, saj ima, razen Madžarske, najnižji prevzemni prag. Žerjav je naštel, da imajo Avstrija, Belgija, Češka, Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska 30-odstotni prag, Poljska in Slovaška pa 33-odstotnega.

"Vlado pri tem najbolj zanima dotok svežega, tujega kapitala, je povedal minister in dodal, da z novelo vlada odpravlja tudi pomanjkljivost, "ki se je nehote prikradla v veljavni zakon", ko za prekrške ni mogoče kaznovati posameznikov. Novela tako določa pravno podlago, na podlagi katere bi lahko agencija za trg vrednostnih papirjev za prekrške kaznovala tudi posameznike. Žerjav je še zatrdil, da je novela usklajena s kvalificiranimi deleži o pridobitvi vrednostnih papirjev, denimo z zakonom o bančništvu.

Prag naj bi bil ovira

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 16. 04. 2012 Stran: 11

Vlada bo v četrtek obravnavala in predvidoma potrdila predlog sprememb zakona o prevzemih. Predlagan je dvig prevzemnega praga s 25 na 33 odstotkov »z namenom pozitivnega vpliva na oživitev kapitalskega trga«.

Slovenija imaz zdaj veljavnim zakonom ob Madžarski najnižji prevzemni prag med članicami EU; večina ima mejo določeno pri 30 odstotkih. Dvig praga je konec marca predlagala agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), predlog pa je vladi formalno vložilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovana Žerjava. »Obveznost podati prevzemno ponudbo že pri 25 odstotkih ima namreč za posledico, da večji vlagatelji, ki bi si zaradi velikosti svojega vložka želeli imeti vpliv vsaj na določene poslovne odločitve (to je na tiste, ki zahtevajo statutarno večino, kije navadno določena na 75 odstotkih), ne morejo doseči takšnega cilja brez prevzemne ponudbe, ki pa se mora nanašati na vse delnice,« opozarjajo v ATVP. Takšen ukrep bi skupaj z drugimi (postopen umik države iz družb brez strateškega pomena, zbiranje kapitala prek javnih ponudb vrednostnih papirjev in uvrstitev teh na organizirani trg) po mnenju ATVP domačim in tujim vlagateljem poslal »močan pozitiven signal«.