Luka Koper

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 03. 2013 Stran: 9

Luka Koper

Za 5- april je sklicana izredna skupščina Luke Koper, na kateri je želela zdaj že nekdanja vlada Janeza Janše zamenjati nadzorni svet družbe. Medtem so se v javnosti že začela pojavljati ugibanja o morebitni (hitri) zamenjavi predsednika uprave Luke Koper Bojana Branka, a predsednik nadzornega sveta Janez Požar zagotavlja, da nadzorniki takšnih načrtov nimajo.

Za zdaj ostaja nejasno, ali bo skupščina Luke Koper čez teden in pol, ki ima na dnevnem redu zgolj zamenjavo nadzornega sveta in revizijo poslov zadnjih pet let, potekala ali ne. Slovensko odškodninsko družbo (Sod), ki do uveljavitve klasifikacije naložb države upravlja državne deleže, vodijo isti ljudje, kot so vodili Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ko je ta še decembra lani zahtevala sklic skupščine Luke Koper. Takrat je AUKN vodil Igo Gruden, član uprave pa je bil Peter Ješovnik, zdaj sta vlogi zamenjala. A Sod po naših podatkih še vedno ni šel v državni zbor po soglasje za imenovanje novih nadzornikov. Glede na zamenjavo oblasti je tudi malo verjetno, da bi jim ob sestavi sedanje koalicije za seznam Janševe vlade uspelo dobiti zeleno luč. Sponmimo, da so za imenovanje med nadzornike Luke Koper glede na sklic skupščine predvideni članica koprske izpostave SDS Irena Andrijašič Troha, vodja investicijske službe v Luki Koper v času, ko je to vodil Robert Časar, nekdanja kandidatka SDS za županjo občine Hrpelje - Kozina Breda Filipovič, Nikolaj Abrahamsberg, ki je bil v času prve Janševe vlade vodja zakonodajnopravne službe državnega zbora, velja pa za kader NSi, direktor CRO Vrhnika Mark Kocjančič, Robert Srabotič, predsednik uprave Iskra MIS, in celo Igor Maher, ki ga je med nadzornike predlagala Državljanska lista, a mu je ob sestavi nove vlade uspel večji met in je zasedel mesto ministra za infrastrukturo in prostor. Svojo kandidatko v nadzornem svetu želi imeti tudi koprska občina, ki je predlagala direktorico občinske uprave Sabino Mozetič.

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 23. 03. 2013 Stran: 18

Pogovor s pravnikom, specializiranim za korporacijsko pravo in korporativno upravljanje.

Slovenija bo v nekaj letih že tretjič spremenila model upravljanja državnih podjetij. »To je slabo,« pravi direktor družbe RMG je kritičen do upravljanja podjetij pri nas. Včasih se imenovanju konkretnih primerov izogne, a je mogoče ugotoviti, da gre za primere Mercatorja, NKBM, Petrola ...

»Veliko sodne prakse v prihodnosti bo javnosti všečne, ker so imeli v nekaterih družbah preprosto tako hude kršitve, da so dokazljive, vse pa ne bodo. Vsi ne bodo obsojeni.«

Pri upravljanju državnih naložb smo znova v prehodnem obdobju, saj Slovenski državni holding še ni ustanovljen, nova vlada pa namerava koncept upravljanja nekoliko spremeniti. Je smiselno ta projekt nadaljevati ali bi bilo bolje oživiti Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), kot pozivajo nekateri?

Napaka je bila, da smo se spremembe v holding sploh lotili. Stroka je finančnega ministra Janeza Šušteršiča opozarjala, da institucionalne spremembe niso prioritetna naloga in da tega ni mogoče speljati v dveh mesecih. Na koncu je eno leto spreminjal formo, vsebine se pa sploh lotil ni. Najslabše je, da nenehno spreminjamo institucije in da se vsebina upravljanja sploh ne more dvigniti na višjo raven, ker se te institucije ves čas ukvarjajo same s sabo, družbe pa so medtem prepuščene same sebi.

Kar zadeva holding, menim, da ta oblika lahko deluje skladno s smernicami OECD. Tudi v tujini imajo tovrstne primere, denimo, v Avstriji. Treba pa je razumeti, kaj je holding po našem pravu. Holding bo po zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) lahko deloval izključno kot pretežno porfeljski upravljavec, saj v holdingu ne more biti enotnega vodenja. Poenostavljeno povedano: ne more dajati navodil odvisnim družbam, ampak lahko upravljavske pravice izvršuje le prek skupščine. Če bomo neko institucijo vzpostavili, da bi prek nje upravljali strateške naložbe v skladu s strateškimi cilji države, potem holding ni najboljša forma.

Po načrtih nove vlade holding ne bo več lastnik državnih podjetij, ampak jih bo le upravljal. Kaj potem to pomeni za ta koncept? Je še smiselno, da imamo holding kot delniško družbo?

Bolj razdelanih predlogov še nisem videl, ampak na prvi pogled to nima smisla. Če holding ne bo lastnik, ne bo holding. Holding je namreč družba, ki financira, ustanavlja in prek skupščin upravlja odvisne družbe. Tudi upravljavec premoženja v smislu družbe za upravljanje (DZU) ne rešuje vsebinskega vprašanja, kajti DZU izključno upravljajo portfelj s prodajami in nakupi, zato da ustvarjajo dodano vrednost. Poleg tega bi bilo dobro prej ustanoviti sklad, ki naj bi ga DZU upravljal, kot na primer na Nizozemskem. Če pa bo to le institucija, ki bo sedela na strateških naložbah in ne bo smela ničesar početi z njimi, to ne bo DZU. Če želi vlada imeti državni urad ali agencijo, pa gre spet za drugo obliko. Ni smiselno, da se samo zaradi vzdrževanja kontinuitete institucija še vedno imenuje holding, njegovo bistvo pa je nekaj drugega.

Omenili ste že, da holding, kot je bil zamišljen, lahko svoje pravice do državnih podjetij izvršuje le na skupščini, ne more pa vplivati na ravnanje odvisnih družb. Kako bo s tem zdaj, če holding ne bo lastnik teh državnih naložb? Problem glede obveznih navodil podjetjem se je namreč pojavljal že pri AUKN.

Medij: Delo Avtorji: Boris Šuligoj Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23.02.2013

Predsednik uprave Bojan Brank meni, da je na nekaterih področjih Luka Koper preprosto vrhunska.

Koper – Luka Koper bo po dolgih letih letos spet delila dividende delničarjem. Približno četrtino dobička (od 10,4 milijona evrov) bodo delili po potrditvi odločitve na skupščini. Sicer pa je Luka Koper lani ustvarila 17,9 milijona ton pretovora, to je petodstotno povečanje in rekordno poslovanje. Prihodki so znašali 144,4 milijona evrov, kar je en odstotek več.

Nerevidirane poslovne rezultate so danes obravnavali člani nadzornega sveta, ki se jim izteka mandat. Poslovni izid (EBITDA) je znašal 47,2 milijona evrov, čisti dobiček pa bi bil še višji za nekaj milijonov evrov, če tudi lani ne bi bili prisiljeni slabiti nekaterih naložb. Luka Koper je lani presegla prihodke in EBITDA iz rekordnega leta 2008. Hkrati je pridobila največji tržni delež za Avstrijo (prehiteli so Rotterdam), postala je torej največje avstrijsko pristanišče.

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23.02.2013

Ministrstvo je ugotovilo, da je bil odpoklic uprave Sod utemeljen.

Ljubljana – Pravniki so nadzorni svet Slovenske odškodninske družbe (Sod) opozorili, da od zdaj že prejšnje uprave Soda zahtevajo nezakonito ravnanje, to je, da v imenu državnega deleža Telekoma brez soglasja državnega zbora zahtevajo preklic skupščine družbe, smo izvedeli neuradno.

Ker prejšnja uprava Soda pod vodstvom Tomaža Kuntariča te nezakonite zahteve ni hotela izpeljati, jo je nadzorni svet družbe krivdno razrešil. Nadzorniki, ki so podprli oba sporna sklepa so tako zavestno kršili zakon, kar je lahko podlaga za odškodninsko tožbo. Prvi nadzornik Andrej Cunder je na vprašanje Dela, ali so bili res opozorjeni, da ravnajo nezakonito, odgovoril le, da nadzorni svet Soda od uprave družbe ni zahteval nezakonitih ravnanj. Pojasnil za to ni navedel.

Le štirje »za«

Nadzorni svet Soda pri spornih odločitvah po naših informacijah ni bil soglasen. Za sporna sklepa so, pravijo naši viri, glasovali Andrej Cunder, Nuša Ferenčič, Martin Bratanič in Radivoj Nardin. Vsi štirje so blizu vladajočima strankama SDS in NSi. Trije predstavniki zaposlenih so spornim odločitvam nasprotovali, dva člana pa sta se menda vzdržala.

»Če nadzorniki ravnajo protipravno jih lahko delničarji ali nadzorni svet odpokličejo prek sodišča. Če zaradi tega nastane škoda, pa so tudi odškodninsko odgovorni,« je za Delo pojasnil pravnik dr. Marijan Kocbek. Dodal je, da v posledica zavestnega kršenja zakona le to, da krivda za to ni sporna.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 02. 2013 Stran: 8

Z državo povezane družbe na današnji skupščini Zavarovalnice Triglav bi lahko ostale brez glasovalnih pravic, kar manjšim delničarjem po Telekomu spet odpira pot do nadzornega sveta

Na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) smo naslovili vprašanje, ali nameravajo še pred današnjo skupščino delničarjev odvzeti z državo povezanim osebam glasovalne pravice zaradi domnevne kršitve prevzemne zakonodaje. Namreč, že 19. januarja 2010 je državna Luka Koper dokupila 500 delnic Zavarovalnice Triglav, s čimer so (Zpiz, SOD, Hit, Eles, Luka Koper, DSU, Nova KBM, Telekom Slovenije) kot približno 65-odstotne lastnice največje slovenske zavarovalnice in z državo povezane osebe preseg(a)le 33-odstotni prevzemni prag. Ne nazadnje bo na današnji skupščini Triglava glavna točka zamenjava nadzornikov, saj 7. aprila šestim predstavnikom kapitala poteče mandat. Jovan Lukovac in Gregor Kastelic naj bi še naprej ostala nadzornika Triglava, po predlogu nekdanjega AUKN, ki je tudi zahteval sklic skupščine, naj bi se jim pridružili še Janez Bencina, nedavno za kratek čas prvi mož AUKN, dr. Mihael Perman, nekdanji prvi mož Agencije za zavarovalni nadzor, Marjan Mohorko, v ormoški Carreri Optvl vodja kontrolinga, in Blaž Šlemic, v banki DBS direktor poslovanja s pravnimi osebami.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 07. 02. 2013 Stran: 1

Gospodarstvo / Telekom Slovenije

Čeprav so mali delničarji Telekoma Slovenije ob odsotnosti državnih glasov za nova nadzornika imenovali tudi dva pomembna člana SDS, sta slednja nekaj ur zatem protestno odstopila. Vlada Janeza Janše zahteva večino v nadzornem svetu.

Mali delničarji Telekoma Slovenije so se včeraj postavili po robu samovolji vlade Janeza Janše in kljub političnim pritiskom imenovali nove nadzornike. Čeprav je vlada v strahu pred izgubo lastnega vpliva v nadzornem svetu, ki bo bedel nad privatizacijo našega nacionalnega operaterja, šla čez zakon in obšla parlament, so mali delničarji sprejeli kompromisni predlog in med nadzornike spustili dva pomembna člana SDS. Vendar tudi to Janševim ni zadostovalo.

Že nekaj ur po koncu skupščine sta oba predstavnika SDS v prihodnjem nadzornem svetu Matjaž Janša in Miha Klun nepreklicno odstopila. Kot sta enoglasno sporočila, prihodnja sestava nadzornega sveta Telekoma ne odraža lastniške strukture, saj ima država kot največji lastnik le manjšinski vpliv oziroma štiri člane od devetih. Ob tem sta spregledala, da ima »kapital« v nadzornem svetu Telekoma šest predstavnikov, preostale tri pa imenujejo zaposleni. Če je na eni strani Klun predsednika uprave Modre Zavarovakiice Boruta Jamnika, ki je bil ravno tako imenovan za nadzornika Telekoma, označil za predstavnika države, Matjaž Janša verjetno nima enakega mnenja. Imenovanje Jamnika, ki je že dalj časa trn v peti Janševim, se mu zdi sporno. Po njegovem bi se moral Jamnik ukvarjati predvsem z upravljanjem svojih portfeljskih naložb »in ne z aktivnim kadrovanjem po nadzornih svetih«. Očitno je Matjaž Janša pozabil, da je bil prav Tomaž Toplak iz SDS, potem ko ga je prva vlada Janeza Janše postavila na vrh Kapitalske družbe (Kad), imenovan v nadzorne svete Istrabenza, Zavarovalnice Triglav, Abanke Vipe in Save. Tudi Toplak je nato kadroval po drugih podjetjih.

Če ne poslušaš in spoštuješ zakon, si krivdno razrešen...

Medij: Primorske novice Avtorji: N.R. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 07. 02. 2013 Stran: 3

Nadzorniki odpoklicdli upravo Soda s Tomažem Kuntaričem na čelu

Nadzorni svet Slovenske odškodninske družbe (Sod) je na izredni seji odpoklical predsednika uprave Tomaža Kuntariča in namesto njega začasno imenovali Petra Ješovnika.

LJUBLJANA ► Nadzorni svet Soda se je za menjavo vodstva družbe odločil, ker to ni delovalo v skladu s sklepi nadzornega sveta, so zamenjavo pojasnili v Sodu.

Vodstvo Soda pod vodstvom Tomaža Kuntariča so razrešili zaradi zapletov okoli včerajšnje skupščine Telekoma Slovenije. Skupščino je konec lanskega leta sklicala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, ki je z novim letom prenehala obstajati, njen pravni naslednik pa je postal Sod. Do oblikovanja Slovenskega državnega holdinga mora uprava Soda za vsako korporativno pomembno potezo, tudi navodilo za umik zahteve za sklic skupščine, dobiti soglasje državnega zbora.

Niso preklicali skupščine Telekoma

Sod je v torek skladno s sklepom nadzornikov poslal zahtevo za preklic skupščine Telekoma, ki pa je predsednik uprave Telekoma Rudi Skobe ni upošteval.

Skupščina Telekoma bi se morala danes začeti ob 14. uri, a so jo zaradi neklepčnosti ponovno sklicali uro kasneje, ki ni bilo več treba izpolnjevati pogoja, da je prisotnega vsaj 51 odstotkov kapitala.

Novi nadzorniki, dva že odstopila

Delničarji Telekoma so glede nadzornikov potrdili nasprotni predlog Modre zavarovalnice in pooblaščencev, ki jih je zastopal predsednik društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stankovič.

V nadzorni svet so namesto predlaganega Mateja Kovača imenovali predsednika uprave Modre zavarovalnice Boruta Jamnika, namesto predlaganega Matjaža Savodnika pa članico uprave borznoposredniške družbe Perspektiva Bernardo Babic.

Medij: Slovenske novice Avtorji: STA Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dan v novicah Datum: 26. 01. 2013 Stran: 2

LJUBLJANA - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je zaradi kršitve zakona o prevzemih državi-, Zavarovalnici Triglav, Sodu, Kadu, NKBM, Aerodromu Ljubljana in Skladu za financiranje razgradnje NEK- prepovedala uresničevati glasovalne pravice v Telekomu Slovenije. ATVP ugotavlja, da omenjeni lastniki Telekoma skupaj z Luko Koper delujejo usklajeno.

Medij: Dnevnik Avtorji: Tatjana Tanackovič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 01. 2013

Nekdanji predsednik uprave Luke Koper Robert Časar bo moral zaradi zlorabe položaja in prejemanja podkupnin v zvezi z luškimi zemljišči na Orleški gmajni za šest let v zapor. Tako je včeraj odločilo koprsko sodišče, ki je na štiri leta in mesec dni zapora obsodilo tudi poslovneža Marjana Mikuža, ki je bil obtožen pomoči pri zlorabi položaja in dajanja podkupnin, na tri leta zapora pa so obsodili še Srečka Prijatelja, ki je Časarja in Mikuža napeljeval h kaznivemu dejanju dajanja in prejemanja podkupnin, podkupnino v višini 245.000 evrov pa je vzel tudi zase. 

»Pravna država je umrla. Nad sodbo sem razočaran. Sam sem pravnik in na fakulteti so nas učili, da nihče ne more biti obsojen, če ni dokazov,« je včeraj sodbo komentiral Časar, ki je prišel na razglasitev v spremstvu svoje žene. Ko je sodnica izrekla kazni, je najprej nekaj dejal Srečku Prijatelju, ki je stal poleg njega, potem pa se je obrnil nazaj in ženo pozval, naj skupaj z njim zapusti sodno dvorano. To sta nato tudi protestno naredila.

Sodišče je v celoti sledilo obtožbi, da je Prijatelj Časarja in Mikuža nagovoril k dogovoru za sklenitev kupo-prodajnih pogodb za nakup zemljišč na Orleški gmajni, pri tem pa so se dogovorili, da si razliko v ceni razdelijo na tretjine. Mikuževo podjetje Premik.net je namreč za kvadratni meter odštelo 31 evrov, nato pa naprej prodajalo Luki Koper za 65 evrov, čeprav bi lahko Luka Koper zemljišča kupila sama neposredno od lastnikov. Pri tem je zanimivo, da si je Časar sredi leta 2007 odprl nov bančni račun, po trditvah tožilstva pa je nato še isti mesec od Mikuža na Kozini prejel najprej 36.000 evrov, v drugi polovici leta pa še 50.000 evrov. Pologi na novem bančnem računu se ujemajo z dobljenim denarjem, tožilstvo pa je ugotovilo tudi, da je isti dan, ko je Mikuž s svojega računa dvignil določeno vsoto, enako vsoto Časar položil na svoj račun. Na vprašanje, zakaj je odprl nov račun, je Časar na sodišču odgovoril, da je to storil zato, da bi ga skril pred bivšo ženo, pologi pa naj bi bili del kupnine od prodanih stanovanj.