Najbolje plačani menedžerji lani z najmanj 21 milijoni prejemkov
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 07. 05. 2012 Stran: 1 in 17
Ljubljana - Najbolje plačanih sto slovenskih menedžerjev, ki so že razkrili svoje lanskoletne plače, je v letu 2011 skupno prejelo 21,1 milijona evrov bruto prejemkov, v povprečju pa je vsak med njimi dobil 17.600 evrov bruto na mesec.
Po prvih objavah letnih poročil slovenskih družb je na vrhu lestvice najbolje plačanih slovenskih menedžerjev predsednik uprave Krke Jože Colarič. Ali mu bo prvo mesto uspelo ohraniti tudi po tistem, ko bodo letna poročila objavile vse družbe, za zdaj še ni znano.
Za uvrstitev na lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev leta 2011 je bilo tokrat potrebno najmanj 147.000 evrov bruto prejemkov. To je sicer nekoliko manj kot v minulih letih, vendar pa številne velike gospodarske družbe še vedno niso javno objavile svojih letnih poročil, zaradi česar so zaslužki njihovih vodilnih kadrov še vedno poslovna skrivnost.
Colarič na vrhu lestvice zamenjal Zidarja in Črnigoja
Največ bruto prejemkov med vsemi slovenskimi menedžerji, ki so že razkrili te podatke, je imel lani Jože Colarič, ki je za vodenje Krke prejel 659.000 evrov bruto. Colariča na vrh lestvice najbolje plačanih slovenskih menedžerjev sicer ni uvrstila rast njegovih prejemkov (v primerjavi z letom 2010 so bili višji za 13.000 evrov), temveč propad nekaterih podjetij. V zadnjih letih sta namreč vrh lestvice zasedala Ivan Zidar in Dušan Črnigoj, vendar pa je SCT lani končal v stečaju, Črnigoj pa se je umaknil z mesta predsednika upravnega odbora Primorja.
Na drugem mestu Colariču z 521.000 evri bruto prejemkov sledi član uprave Krke Aleš Rotar, na tretjem mestu pa je z le nekaj manj kot pol milijona evrov bruto prejemkov generalni direktor Scania Slovenija Harald Woitke. Deseterico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev, ki so imeli lani skupno štiri milijone evrov bruto prejemkov, zaokrožujejo še člana uprave Krke Zvezdana Bajc in Vinko Zupančič, nekdanji predsednik uprave Save Janez Bohorič, predsednica uprave Probanke Romana Pajenk, nekdanja člana Savine uprave Vinko Perčič in Emil Vizovišek ter glavni izvršni direktor SKB Andre-Marc Prudent. Podobno kot v preteklih letih tudi letos na lestvici tako prevladujejo direktorji farmacevtov, bank, zavarovalnic in holdingov, medtem ko se je na lestvico uspelo uvrstiti le redkim predsednikom in članom uprav proizvodnih podjetij. Še najvišje sta med slednjimi prišla direktor Cinkarne Celje Tomaž Benčina in generalni direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko, ki plačo prejema tudi v Pivovarni Laško.
Družbe v izgubi, menedžerji na vrhu plačne piramide
Da prejemki menedžerjev niso odvisni od uspešnosti poslovanja, je lani nazorno pokazal sedaj že nekdanji predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič, ki je kljub rekordni lanskoletni izgubi prejel 259.000 evrov bruto prejemkov, od česar 76.000 evrov predstavlja zgolj odpravnina. Prav odpravnine in odškodnine so na lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev izstrelile tudi Janeza Bohoriča, Vinka Perčiča in Emila Vizoviška, nekdanje člane uprave Save, ki je lani ustvarila rekordnih 157 milijonov evrov čiste izgube. Višje prejemke kot leta 2010 je imel kljub visoki izgubi tudi sedaj že nekdanji predsednik uprave NFD Holdinga Stanislav Valant, oba izvršna direktorja KD Group Draško Veselinovič in Peter Grašek (oba sta pred kratkim odstopila) ter vsi člani uprave Banke Celje, ki so po višini prejemkov presegli celo člane uprave NLB (Banka Celje je v skoraj polovični lasti NLB).
Med čakanjem na preostale objave
Na vrhu lestvice bo v naslednjih mesecih sicer prišlo še do nekaterih sprememb, saj številni menedžerji hkrati vodijo po več podjetij in sedijo v več nadzornih svetih (v tabeli smo poleg prejemkov v matični družbi upoštevali le prejemke pri odvisnih oziroma pridruženih družbah). Podobno kot v minulih letih bodo tudi letos nekatere večje gospodarske družbe z objavo letnega poročila čakale vse do jesenskih mesecev. Tako na lestvici najbolje plačanih slovenskih menedžerjev še vedno manjkajo nekateri posamezniki, ki so vsaj v preteklih letih zasedali najvišja mesta, kot denimo Herman Rigelnik (ACH), Gorazd Trček (Gorenjska banka), Roman Glaser (Perutnina Ptuj), Bojan Papič (Lesnina), Boris Tomaž Šnuderl (KDD), Jože Funda (Salonit Anhovo), Davorin Poherc (Kemofarmacija), Gabrijel Škof (Adriatic Slovenica), Cvetana Rijavec (Ljubljanske mlekarne), Dušan Šešok (Iskra), Marjan Pezdirc (CGP Novo mesto), Ezio Salvai (Banka Koper), Drago Cotar (Zavarovalnica Maribor)... Podatki o lanskoletnih zaslužkih menedžerjev družb, ki so lani končale v stečaju (SCT, Zvon Ena Holding, CPM, GPG...) po vsej verjetnosti nikoli ne bodo javno znani, saj te družbe nikoli več ne bodo javno objavile svojih letnih poročil.
Plačne skrivalnice
Čeprav je zakon o gospodarskih družbah jasen in od vsake delniške družbe zahteva poimensko in vsebinsko razkritje prejemkov vseh članov uprave in nadzornega sveta, pa sankcij za kršitelje ne predvideva. Tako ne preseneča, da tudi v letošnjem letnem poročilu Banke Celje ni mogoče natančno izvedeti, kateri prejemki pripadajo kateremu članu nadzornega sveta (člani nadzornega sveta so predstavljeni po številkah in ne imenih), predsednik uprave Cimosa Franc Krašovec je znova razkril le skupne prejemke članov uprave in nadzornega sveta, v letnem poročilu Probanke pa so poimensko razkrili le, koliko nagrade je dobil posamezni član nadzornega sveta, ne pa tudi koliko sejnin in nadomestil. Že vrsto let pa svojih prejemkov ne razkrivajo niti člani uprave Leka, kakor tudi ne predsednik uprave Slovenske industrije jekla - SIJ Tibor Šimonka, čeprav so to od njega že večkrat zahtevali predstavniki države kot četrtinske lastnice Sija.
