KD Group
KD GROUP
Holdingi z rekordnimi izgubami in milijardnimi dolgovi na robu preživetja
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 04. 2012 Stran: 15
Ljubljana - Minulo leto je največje slovenske holdinške družbe, ki so pred začetkom finančno-gospodarske krize obvladovale velik del gospodarstva, pripeljalo na sam rob preživetja. Zgolj največji holdingi, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki imajo skupno več kot 267.000 delničarjev, so morali namreč lani po za zdaj še neuradnih podatkih oblikovati za več kot 200 milijonov evrov slabitev. Gre za najslabši rezultat od leta 2008, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi znižali za kar dve tretjini. Skupna izguba največjih holdingov je tako lani dosegla okoli 150 milijonov evrov, pri čemer je pričakovati, da bo številka po objavi vseh rezultatov še višja. V to pa ni vključenih za okoli milijardo evrov izgub, ki so v stečaj pahnile Merfin, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Pom-Invest in Proholding, če omenimo zgolj nekatere medijsko bolj prepoznavne holdinge.
Kapital kopni, dolgovi ostajajo
Zaradi negativnega poslovanja in ponovnih padcev tečajev se je lani še dodatno poslabšala finančna slika holdinških družb. Še delujoči holdingi so namreč od začetka finančnogospodarske krize izgubili že skoraj tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen. Vse njihove prodaje finančnih naložb so v zadnjih letih tako dejansko zadoščale zgolj za pokritje obresti, ki pa jih številni že dlje časa niso več zmožni plačevati. V začetku letošnjega leta so imeli največji holdingi, ki kotirajo na borzi, še vedno za okoli 940 milijonov evrov posojil, kar je le nekaj odstotkovmanj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007. Za primerjavo, njihov skupni kapital se je znižal na manj kot 600 milijonov evrov (brez upoštevanja obeh propadlih holdingov Zvon), kar je celo manj, kot sta ga imela v najboljših časih zgolj Sava in NFD Holding.
Naše analize kažejo, dajelanivsem 17 analiziranim holdingom finančni dolg uspelo znižati za vsega dobrih 20 milijonov evrov, pri čemer pa sta za celoten znesek dejansko poskrbela Istrabenz (njegove rezultate smo izračunali na podlagi objav na Agenciji za javnopravne evidence in storitve) in Triglav Naložbe. Prvi je namreč finančne obveznosti znižal za 11 milijonov evrov, slednji pa za 14,5 milijona evrov. Praktično vsa posojila je že v prvi polovici minulega leta odplačal tudi holding Ml1 ki je bil sicer tudi pred tem praktično nezadolžen, medtem ko se je zaradi lanskoletne dokapitalizacije izboljšala tudi finančna slika Modre Linije Holdinga.
Milijonske izgube še prihajajo
Borznim holdingom skopnel kapital, astronomski dolgovi ostali
Štajerski gospodarski lobi pripravlja menjave v upravi Vzajemne
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 09. 2011 Stran: 23
Ljubljana - Kaže, da Vzajemno zdravstveno zavarovalnico čakajo novi kadrovski pretresi. Napovedi o skorajšnjih spremembah v upravi, katere vodenje je komaj v začetku julijaprevzela Milojka Kolar, so se namreč pojavile takoj po konstitutivni seji avgustaimenovanega nadzornega sveta. Če se bodo te tudi uresničile, bo Vzajemna dobila že četrto upravo v treh letih.
Nova predsednica nadzornega sveta Aleksandra Podgornik, sicer predsednica Štajerske gospodarske zbornice, ne izključuje menjav v upravi. Ne pričakuje jih že na prihodnji seji nadzornega sveta, razen če ne bo kateri od nadzornikov odprl tega vprašanja. Po njenih besedah se bodo predvidoma prihodnji teden nadzorniki seznanili s poslovanjem Vzajemne in njenimi razvojnimi usmeritvami. »Od tega bo odvisna ocena, ali so potrebne spremembe v upravi,« je dejala Podgornikova in poudarila, da imajo z Vzajemno velike razvojne načrte. Na vprašanje, ali so že preverili, kakšne odpravnine so si v primeru razrešitve zagotovili nedavno imenovani člani uprave, pa je odgovorila, da podatke od uprave še pričakujejo.
V boju za prevlado v nadzornem svetu zmagali Štajerci
Preoblikovanje energetskega zemljevida
Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 09. 2011 Stran: 9
Večino energetike v roke HSE in Petrola? - Asimetrična obravnava stebrov, nemočne nove male družbe Agencija za upravljanje kapitalskih naložb pobrala dobiček vsem razen investitorjem v TEŠ 6 in HSE
Ljubljana - Letošnje operacije več igralcev na energetskem področju kažejo na novo popolno spremembo razmerij. Država, natančneje Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki ne sledi zelo natančno sektorski politiki, dobička ni pobrala le investitorjem v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) oziroma Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Ta pa se že pogovarja za lastniški vstop v tržne dele elektrodistribucij.
V sektorski politiki za energetiko je predvidena tudi politika države pri dividendah družb, pri čemer je za HSE zapisano, da mu država ne jemlje dobička, saj je v velikem investicijskem ciklu. AUKN mu je dejansko pustila 80 milijonov evrov. Za Elektro Ljubljana je zaradi težkega položaja predvideno enako, vendar AUKN tega ni upoštevala in je vzela večji del dobička, enako kot drugim štirim elektrodistribucijam. Sporna je tudi odločitev AUKN, da morata Eles in Gen Energija, poleg Pošte Slovenije, dokapitalizirati NKBM, skupaj s 30 milijoni evrov.
Četverica energetskih mogotcev želi, da jih reši država
Medij: Finance Avtorji: Šimac Jurij Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 09. 09. 2011 Stran: 5
Pogledali smo, kdo bi si z izplačilom malih delničarjev elektrodistribucije najbolj opomogel
Po neuradnih informacijah se obuja zamisel o izplačilu manjšinskih lastnikov v petih elektrodistribucijskih družbah. To predvideva tudi nacionalni energetski program (NEP), ki ga je spisal direktor direktorata za energijo Janez Kopač. Kdo so poleg države še največji lastniki distribucijskih družb in koliko so vredni njihovi deleži? Po naši oceni bi to državo stalo 136 milijonov evrov.
Deleži v elektrodistribuciji in v drugih energetskih družbah so se delili v tako imenovani drugi fazi slovenske certifikatske privatizacije. Pridobili so jih lahko pooblaščene investicijske družbe (PID) in zaposleni. Vstop večjih igralcev v lastništvo teh družb je bil predvsem rezultat pričakovanj, da bo sledila nadaljnjaprivatizacijaenergetike, kar bi omogočilo večje dobičke. Odkar je postalo jasno, da država ne bo šla v privatizacijo energetike, si manjšinski delničarji prizadevajo, da bi jih država izplačala.
Težava
Evropska prestolnica korupcije
Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 05. 2011 Stran: 21
KAKO JE ZUPAN FRANC KANGLER MARIBOR PRODAL ZASEBNIKOM
»Iz tega kabineta so letele komande!« JE MARIBORSKI ŽUPAN FRANC KAN-GLER V SVOJEM ZNAČILNEM SLOGU KRIČAL NA NAS, KO SMO GA TIK PRED LOKALNIMI VOLITVAMI POVPRAŠALI O njegovih županskih uspehih. »Ničesar nisem storil brez potrdila občinskih pravnih služb niti brez odobritve občinskega nadzornega odbora in mestnega sveta,« pravi Kangler danes, ko je obtožen 15 kaznivih dejanj iz poglavja o korupciji. je eden izmed slovenskih županov, od kopra prek Ljubljane skozi Celje do Maribora, KI SO PO PROPADU LDS SVOJO PRILJUBLJENOST ZGRADILI NA PRAGMA-TIZMU IN POGOSTO S HOJO PO ROBU zakona. Ali je v Sloveniji res mogoče LE TAKO KAJ NAREDITI?
MESTO POD POHORJEM
Da je Pohorje simbol in srce Maribora, je znano. Še posebej po propadu industrijskih gigantov, TAM-a, Lileta, Hidromontaže, MTT-ja, v začetku devetdesetih let. Malce manj znano pa je, da Pohorsko turistično središče upravlja Športni center Pohorje, podjetje, ki je v lasti šestih fizičnih oseb. Med njimi je najpomembnejši Drago Rataj, direktor centra, Bojan Gerič je v podjetju pristojen za turizem, potem so tukaj Srečko Viler, generalni sekretar Zlate lisice, Gorazd Bedrač, vodja Smučarskega kluba Branik, in od nedavnega tudi Leo Ivanjko. Ivanjka, lastnika mariborskega Vinaga, si je javnost zapomnila še kot lastnika sklada Julius, ki je v času vlade Janeza Janše sodeloval pri poskusu prevzema Petrola in ki je z več kot 50 tisoč evri subvencioniral izdajanje brezplačnikov SDS.
Konec obdobja idov na LJSE
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 18. 04. 2011 Stran: 12
BORZNI PREGLED
V petek je družba NFD objavila preoblikovanje investicijskega sklada NFD 1 v vzajemni sklad NFD 1 delniški, skupščina bo 16. maja. Tako se bo v vzajemni sklad preoblikovala še zadnja investicijska družba na ljubljanski borzi.
Minuli teden je preoblikovanje končala investicijska družba KD ID, ki se je preoblikovala v KD Delniški dohodkovni sklad, odhod z borze sta napovedala vzajemna sklada Infond Global in Infond Dvnamic, kotirati bosta nehala s 6. julijem, z borze pa bosta umaknjena 15. julija. Razloga za umik sta sprememba investicijskih kuponov in preoblikovanje vzajemnih skladov. Tako se končuje obdobje kotacije investicijskih družb na ljubljanski borzi, značilnost pa je bila, da so kotirale z diskontom glede na računovodsko vrednost.
Umik delnic prevzetih družb in holdingov v stečaju Erozija papirjev, ki kotirajo na ljubljanski borzi, se bo nadaljevala. Družbe, ki jih lastniško nadzira poslovnež Bojan Petan, so objavile prevzemni nameri za prevzem Dela Prodaje in Marine Portorož,ki jima bosta najbrž sledila iztis malih delničarjev in umik papirja iz kotacije, število papirjev pa utegnejo dodatno zmanjšati še stečaji nekaterih finančnih holdingov.
Petnajst milijonov za pidovske barone
Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 15. 04. 2011 Stran: 30
Usoda t. i. malih delničarjev je bila v času slovenske privatizacije grenka. Potem ko so upravljavci certifikatnega premoženja dobili večinski nadzor, so majhne vlagatelje na različne načine izrinili ali se jih kako drugače znebili. Značilna in znana primera te prakse utelešata ravno najbogatejša Slovenca na Managerjevi lestvici, pidovska barona Darko Horvat in Igor Lah. Kot pravi predsednik društva malih delničarjev Rajko Stankovič, sta oba vložke malih delničarjev razvrednotila. »V Horvatovi družbi Aktiva znaša vrednost delnic malih delničarjev danes le še polovico knjigovodske vrednosti, v Lahovih KS-naložbah pa je približno dvajsetina njihove knjigovodske vrednosti,« opozarja. Jasno, njihovi deleži so t. i. mrtvi kapital, s katerim ni mogoče vplivati na odločitve. Kaj pa se zgodi s Horvatovim ali Lahovim mrtvim deležem? Ali tudi njiju izrinejo, ko se znajdeta v vlogi majhnega delničarja?
Žugljevi postopki proti državi bodo koristili privatizacijskim mogotcem in skritim lastnikom
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 04. 2011 Stran: 21
Ljubljana - Postopki, ki jih je proti državi in državnim podjetjem v zadnjih tednih uvedel direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (AT-VP) Damjan Žugelj, bodo koristili predvsem nekaterim poslovnim omrežjem, ki bodo imela na letošnjih skupščinah glavno besedo in odločilen glas. Ker so država in državna podjetja ostala brez glasov v Petrolu in Abanki in ker jim podoben ukrep grozi tudi v Zavarovalnici Triglav, Krki, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana, Savi, Telekomu Slovenije in Novi KBM, letos ni mogoče izključiti več menjav nadzornih svetov, nepredvidenih odločitev pri izplačilu dividend, dokapitalizacijah, nakupih lastnih delnic in statutarnih spremembah.
Analiza lastništva družb, pri katerih Žugelj državi grozi z odvzemom glasovalnih pravic (oziroma jih je že odvzel), namreč nakazuje, da utegnejo imeti največ koristi od postopkov ATVP predvsem privatizacijski mogotci oziroma poslovno omrežje NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant, družbe blizu belokranjskega poslovneža Darija Južne, Skupina KD Group pod vodstvom Matjaža Gantarja in Sava ter v primeru Krke ter Nove KBM vlagatelji, ki imajo svoje lastništvo na fiduciamih računih tujih bank oziroma bodo v lastništvo vstopili šele prek dokapitalizacije.
Sprememba razmerij moči