Istrabenz
Berločnik odstopil iz nadzornega sveta Petrola
Medij: Dnevnik Avtorji: w Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 13. 03. 2010 Stran: 23 Foto: Bojan Velikonja
Ljubljana - Predsednik uprave Istrabenza Tomaž Berločnik je potrdil naše informacije, da je včeraj odstopil kot član nadzornega sveta Petrola.
V prihodnje se namreč namerava v celoti posvetiti sanaciji Istrabenza, ki je v prisilni poravnavi. Poleg tega naj bi znotraj skupine Istrabenz prevzel še nove zadolžitve, med drugim v upravnem odboru Istrabenza Turizma. V bodoče pa se želi izogniti tudi kakršnim koli morebitnim konfliktom interesov, ki bi mu jih lahko očitali. Znano je namreč, da je Petrol največji posamični lastnik Istrabenza, Berločnik pa bi se lahko kot član nadzornega sveta Petrola in predsednika uprave Istrabenza hitro znašel v navzkrižju interesov. Doslej se je sicer izločal iz glasovanja o zadevah, povezanih z Istrabenzom.V nadzorni svet je bil imenovan na predlog paradržavnih skladov, tako da je pričakovati, da se bo pred letošnjo Petrolovo skupščino spet vnel hud boj za izpraznjeni nadzorniški položaj v naši največji naftni družbi.
Berločnik nič več v Petrolu
Medij: Žurna24 Avtorji: A.B. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 03. 2010 Stran: spletna izdaja 20.42
Tomaž Berločnik je potrdil, da je odstopil kot član nadzornega sveta Petrola.
Svoj odstop je pojasnil: "Resno in odgovorno delo v nadzornem svetu zahteva veliko časa in energije. Sam pa se želim stoodstotno posvetiti samo Istrabenzu in njegovim divizijam."
Bo pa v kratkem postal član nadzornega sveta v še eni od hčerinskih družb Istrabenza, je napovedal ter dodal, da se bo s tem v prihodnje izognil kakršnimkoli morebitnim konfliktom interesov.
Zanikal je tudi, da bi iz nadzornega sveta Petrola odstopil zaradi konfliktov z Žigom Debeljakom, prvim možem Mercatorja. "Odločitev je popolnoma moja in je nisem sprejel zaradi sugestije nekoga tretjega," zatrjuje Berločnik, sicer prvi mož Istrabenza.
Istrabenz, d.d., - poslovni načrt za leto 2010
Istrabenz, holdinška družba, d.d., obvešča zainteresirano javnost, da so banke upnice podale soglasje k Letnemu poslovnemu načrtu družbe Istrabenz d.d. za leto 2010, ki ga je nadzorni svet družbe potrdil na redni seji dne 10.2.2010.
Poslovni načrt za leto 2010 predvideva, da bo družba Istrabenz d.d. v letu 2010 prodala za približno 100 milijonov evrov sredstev. Ob tem je načrtovani čisti poslovni izid v višini 44,5 milijona evrov, ki je v pretežni meri posledica ustvarjenega presežka s prodajo premoženja.
V skladu z načrtom prisilne poravnave se bo dolg družbe do bank leta 2010 zmanjšal za 85 milijonov evrov. Kapital družbe bo konec leta znašal 73 milijonov evrov, finančni dolg pa bo znašal 364 milijonov evrov.
Ura resnice za Istrabenz
Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat Teme: ZGD-1, ZPRE-1 Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 08. 03. 2010 Stran: 5
Namesto prodaje družbe za skladiščenje naftnih derivatov Instalacija bo Istrabenz za poplačilo 100 milijonov evrov dolgov letos spet poskusil prodati Droga Kolinsko. Ali bo hčerinskemu turizmu uspelo prodati katerega od hotelov, še vedno ni jasno.
Istrabenz je s prodajo Droge Kolinske zamudil več kot leto dni. Spomnimo, da je novembra 2008 prodajo živilske družbe napovedal že Igor Bavčar, takrat še šef koprskega holdinga, ki je zdaj v prisilni poravnavi. Mandat za prodajo Droga Kolinske je francoskemu BNP Paribasu po neuradnih informacijah dal že kakega pol leta prej, a je o tem molčal. Ista svetovalna družba bo Droga Kolinsko prodajala tudi zdaj.
Zanimanje predvsem zasebni naložbeni (private equity) skladi
Postaja Sava zaradi naložbene politike novi Istrabenz?
Medij: Finance Avtorji: Karel Lipnik in Petra Sovdat Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 03. 2010
Kranjski finančni holding Sava, ki ga vodi Janez Bohorič, še ni objavil konsolidiranih izkazov za lani. Rezultati matične družbe na prvi pogled niso slabi - poslovala je z dobičkom. Dobiček je nastal s prodajo desetih odstotkov Merkurja finančno nesposobnemu Merfinu , ta pa Savi še vedno dolguje vseh 58,3 milijona evrov kupnine. Sava menda snuje posel z Istrabenzom. Mu postaja podobna?
"Ne moremo komentirati naložbenih namer," v Savi odgovarjajo na vprašanje, ali res nameravajo kupiti družbo Turizem Kras , zdaj v lasti Istrabenza Turizma . Spomnimo, da se okoli prodaje družbe, ki ima koncesijo za upravljanje Postojnske jame , dviga veliko prahu. "Nacionalekonomist" Franjo Štiblar, denimo, poziva, da mora "jama" nujno ostati slovenska. Prek revije Jana je sporočil, da bi "bilo sramotno, če bi jo upravljali tujci". Omenil je sicer, da "posledice padca Istrabenza zdaj čuti cela Slovenija", zamolčal pa, da je prav "nacionalni interes", ki ga zagovarja, pripomogel k temu. Marino Antolovič, šef Istrabenza Turizma, pravi, da do konca prodaje konec marca ne sme dajati izjav.
Sava je lani, spomnimo, odkupila tudi 42 milijonov evrov terjatev NLB do NFD Holdinga, posojilo je bilo zavarovano z večino družbe Hoteli Bernardin. Tudi tu je obstajala "grožnja", da bi do druge največje obalne hotelirske družbe prišli "tujci". Je Sava postala branik "nacionalnega interesa"? Postaja (preveč) podobna Istrabenzu?
Potrjeni prijateljski obroki Binetu Kordežu
Andrej Bajuk: O kreditiranju prevzemov nisem bil seznanjen
Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 24. 02. 2010 Stran: 3
Posodobitev prevzemne zakonodaje je bila nujno potrebna, je dejal nekdanji minister za finance - Pripravili sojo na ministrstvu za gospodarstvo
Ljubljana - Pred parlamentarno preiskovalno komisijo za ugotavljanje politične odgovornosti pri spornih menedžerskih prevzemih je včeraj kot priča sedel nekdanji finančni minister Andrej Bajuk. Članom komisije je pojasnil, da je bila sprememba prevzemne zakonodaje nujna, pripravili pa sojo na ministrstvu za gospodarstvo. Predstavniki tega ministrstva so menda spremembo zakonodaje še pred obravnavo na vladi predstavili Bajuku, ki jo je na vladni obravnavi tudi podprl.
Poročali smo že, da naj bi komisija po neuradnih podatkih za preiskovanca določila nekdanjega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka. Iz pričevanj več prič, zdaj pa tudi Andreja Bajuka, je namreč opaziti, da je bilo za sprejetje prevzemne zakonodaje odgovorno gospodarsko ministrstvo. Vizjak je leta 2006 pripravil nov zakon o prevzemih, ki gaje Bajuk včeraj označil za dobrega.
Pesimisti vnovič prišli na svoj račun
Medij: Finance Avtorji: Kačič Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar
Datum: 23. 02. 2010 Stran: 12
Še peti padec v zadnjem tednu ali morda le obrat navzgor? Pesimisti so seveda pričakovali prvo možnost in tokrat so imeli prav, tečaji večine pomembnejših delnic so se namreč spet znižali
Padec kljub vsemu ni bil hud, indeks SBI 20 je spodnesel za 0,07 odstotka, SBI TOP pa za 0,28. Vse delnice se niso pocenile, promet pa tudi tokrat ni bil na zavidljivi ravni. Skupno je lastnika zamenjalo za 1,27 milijona evrov papirjev, na vrhu sta bila Krka [KRKG 64,90 -0,73%] in Petrol [PETG 313,90 +0,26%], ki sta prispevala 488 oziroma 254 tisočakov. Pri Krki smo na začetku dneva opazili še 146 tisoč evrov vreden sveženj, kupec pa je za posamezno delnico plačal 65,37 evra. V tistem trenutku je iztržil manj kot prodajalci v rednem trgovanju, kjer se je cena povzpela za odstotek, na 66 evrov. A veselje ni dolgo trajalo. Na polovici trgovanja je farmacevt izgubil 2,5 odstotka in upadel vse do 64,35 evra. Delnica si je do konca dneva malce opomogla, sklepni posel je bil sklenjen po 64,6 evra, enotni tečaj pa se je stanjšal za 0,7 odstotka, na 64,9 evra.
Pol odstotka je izgubila Luka Koper [LKPG 23,06 -0,52%], ki je dan začela s skokom za skoraj štiri odstotke, za približno desetinko odstotka pa so se stanjšali Telekom , Istrabenz [ITBG 7,97 -0,13%]in Mercator [MELR 159,88 -0,08%].
Stanje v Sloveniji je slabše, kot je bilo pred osamosvojitvijo
Medij: Delo - FT Avtorji: Bavčar Igor Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT Datum: 22. 02. 2010 Stran: 9
Igor Štemberger, prvi mož Ilirike, je v pogovoru za Delo FT, 15. 2. 2010, dejal, da je »bil Petrol leta 2007 izrabljen kot pomoč pri privatizaciji Istrabenza«, in sicer tako, »da je objavil prevzem Istrabenza, s tem blokiral 30 odstotkov prostih delnic Istrabenza, za katere upravi Istrabenza ni bilo treba zagotoviti lastnega denarja, ki ga ni imela«. To ni res.Uprava Istrabenza se ni ne s Petrolom ne z vlado nikoli dogovarjala o prevzemu Istrabenza.
Soglašam pa z Igorjem Štembergerjem, da je bilo v zvezi s Petrolovim prevzemom Istrabenza, nekaj »hudo narobe«. Že takrat sem se javno spraševal, kaj bo Petrolu koristil prevzem Istrabenza, holdinga z razvejano strukturo naložb, kjer je največ sredstev vloženih v prehrano in turizem. Predsednik nadzornega sveta Janko Kosmina je prevzem označil za sovražen. Petrol je svoje sovražne namene jasno pokazal z vsemi dejanji, ki so sledila njegovemu neuspelemu prevzemu. Naj spomnim na izplačilo izjemnih dividend, zahteve za izredno in posebno revizijo, predloge za zamenjavo članov NS itd.
Po visokem padcu poslovanja pred borznimi družbami težka pot do okrevanja
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Delniške družbe Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 22. 02. 2010 Stran: 25 Foto: Dokumentacija Dnevnika
Ljubljana - Najpomembnejše družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, so imele lani v povprečju več kot 15-odstotni padec prihodkov, medtem ko letos uprave napovedujejo okoli šestodstotno rast. To je razvidno iz ocen poslovanja v letu 2009 in načrtov za letošnje leto, ki so jih razkrile uprave nekaterih pomembnejših podjetij.
Večina najpomembnejših borznih družb bo letos opazneje omejila investicije, ki jih bodo pretežno financirali z lastnimi viri.
Največ, kar 176 milijonov evrov, nameravajo letos investirati v Krki, ki jo vodi Jože Colarič (levo). Na drugem mestu je Skupina Mercator pod vodstvom Žige Debeljaka (desno), kjer naj bi investicije letos dosegle 120 milijonov evrov, medtem ko naj bi v Skupini Petrol investirali okoli 50 milijonov evrov. (Foto: dokumentacija Dnevnika) Ukrepi za rast
In s kakšnimi ukrepi nameravajo najpomembnejše družbe spodbujati rast prodaje? V Gorenju poleg novih izdelkov izpostavljajo krepitev marketinških dejavnosti na neevropskih trgih, v državah Srednje Azije in nekdanje Sovjetske zveze, v Luki Koper pa tudi na afriških in južnoameriških trgih. S prilagojeno ponudbo za kupca, programi zvestobe in dodatnimi storitvami nameravajo prodajo povečati v Skupini Mercator, ki jo vodi Žiga Debeljak. V Žitu poleg reorganizacije potniške službe, razvoja programa čokolade in čajev ter klasičnega oglaševanja načrtujejo tudi marketinško kampanjo na socialnem omrežju Facebook.
NLB in Banka Celje neuradno že odstopili od prodaje Mercatorja
Medij: Dnevnik Avtorji: Katja Svenšek Teme: ZGD-1C, ZPRE-1 Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 02. 2010 Stran: 23
Prispele ponudbe na razpis za prodajo 36,3-odstotnega deleža Mercatorja je večina bank po naših informacijah ocenila kot slabe, zato naj bi na včerajšnjem sestanku bančnikov prevladala odločitev, da od prodaje deleža trgovske družbe odstopijo.
Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak (levo) očitno za zdaj še ne bo dobil novih lastnikov družbe, ki jo vodi. Vsaj NLB in Banka Celje sta od prodaje svojega 15-odstotnega deleža po naših informacijah že odstopili. Kapitalska družba, ki jo vodi Borut Jamnik (desno), ponudbe za delež bank v Mercatorju sploh ni oddala, a medtem ostaja interesent za nakup delnic.
Razočaranje nad ponudbami in dvom o prodaji je že v sredo izrazil predsednik uprave NLB Božo Jašovič, včeraj sta se mnenju NLB in njene Celjske banke - ti naj bi od postopka prodaje svojega skupaj 15-odstotnega deleža Mercatorja nedvomno odstopili - po neuradnih informacijah pridružili še Nova KBM in Abanka Vipa. Predstavniki bank v tuji lasti naj bi kolege bančnike sicer pozvali k dodatnemu razmisleku, znova pa se bodo predvidoma srečali proti koncu februarja.
"Postopek prodaje bomo nadaljevali, dokler ne pridemo do konkretnih zavezujočih ponudb," pa je včeraj dejal direktor Arkasa, ki vodi prodajo 21,08-odstotnega deleža šestih bank, Uroš Marter. Dodal je še, da bodo Mercator zaprosili, da ponudnikom omogoči skrbni pregled.
